"Ko smo odkrili elektron pred več kot sto leti, smo izvedeli, kakšna je sestava atomov, kako delujejo elektromagnetne sile, danes pa, ko smo odkrili nekaj, kar je zelo podobno Higgsovem bozonu, pa vemo, od kod prihaja masa in razumemo precej več o našem vesolju," je pomen odkritja orisal Kerševan.
Znanstveniki Evropskega centra za jedrske raziskave (Cern) v Ženevi so danes potrdili obstoj novega delca, za katerega pa zaenkrat še ne morejo z gotovostjo potrditi, da gre za Higgsov bozon, skrivnostni delec, ki je še zadnji manjkajoči element v fizikalni teoriji standardnega modela.
V Cernu poudarjajo, da gre za "zgodovinski mejnik", vendar pa dodajajo, da bodo potrebne še nadaljnje raziskave, preden bodo lahko z gotovostjo potrdili, da je odkriti delec dejansko t.i. "božji delec", ki vsem atomskim delcem daje maso.
"Kar lahko povemo je, da smo našli nov delec, da je ta delec bozon, in da je v okviru tega, kar smo bili zmožni že preiskati, ustreza lastnostim Higgsovega bozona iz standardnega modela," je preko Skype povezave povedal vodja slovenske skupine raziskovalcev v Cernu Marko Mikuž.
Mikuž sicer pričakuje dokončno potrditev identitete delca v roku treh ali štirih let, a dodaja, da bi končna potrditev lahko prišla že prej. "Včasih se pustite od fizikov presenetiti tudi v pozitivnem smislu," je povedal.
Obstoj novega delca so potrdile meritve dveh ločenih skupin znanstvenikov v švicarskem Cernu - ekipa projekta ATLAS, ki jo sestavlja okoli 3000 raziskovalcev in ekipa projekta CMS, v kateri sodeluje 2100 strokovnjakov.
Pri odkritju novih delcev je še posebej pomembna natančnost meritve. Obe skupini sta potrdili, da so zbrani podatki dosegli raven gotovosti 5 sigma, kar je po strogih znanstvenih standardih dovolj za potrditev odkritja. Znanstveniki poskušajo obstoj Higgsovega bozona sicer dokazati že več kot 40 let.