"Šele danes vsakemu od njih vračamo identiteto, ime in priimek. Za vse nas danes postajajo ljudje in niso več neznani neidentificirani posmrtni ostanki," je dejal Duraković, sicer župan Srebrenice, ki je bil edini politični govorec na današnji spominski slovesnosti. Ta je bila letos izključno verske narave.
"Ko so jih ubijali, niso bila pomembna njihova osebna prepričanja niti ideologija, ker so jih ubili zaradi tistega, s čimer so se rodili," je dejal. V mestu, kjer je 17 let po genocidu večinsko prebivalstvo srbsko, je izpostavil, da je Srebrenica "naša zadnja trdnjava, kraj iz katerega ne smemo in ne bomo odšli", poroča tiskovna agencija Federacije BiH Fena.
Spominske slovesnosti se je udeležilo okoli 40.000 ljudi iz BiH in sveta, ob svojcih žrtev tudi več visokih predstavnikov držav. Na izrecno zahtevo združenj svojcev žrtev na čelu z Materami enklave Srebrenica in Žepa na slovesnosti razen Durakovića ni bilo političnih govorov.
Združenja so celo zahtevala, da bi političnim predstavnikom prepovedali udeležbo na spominski slovesnosti, ker "si s Srebrenico vsi pridobivajo politične točke". Tega nato organizatorji niso storili, so pa zbrani pred začetkom slovesnosti z žvižgi dočakali nekatere politične predstavnike.
Slovesnosti so se sicer med drugim udeležili premier BiH Vjekoslav Bevanda, bošnjaški član predsedstva Bakir Izetbegović, visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko, posebni predstavnik EU Peter Sorensen, hrvaški premier Zoran Milanović in mnogi drugi, poroča Fena.
Duraković, ki ga je po lastnih besedah v omenjenem incidentu celo zadela steklenica, je obsodil tovrstno ravnanje in krajane pozval k ohranitvi dostojanstva.
Srebrenica, kamor se je med vojno v BiH zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov, potem ko so jo ZN aprila 1993 razglasili za varovano območje, je po padcu te bošnjaške enklave v srbske roke postala prizorišče enega najhujših pokolov v Evropi po drugi svetovni vojni.
Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, začele 9. julija 1995, vanj pa vkorakale 11. julija. Do 19. julija 1995 so čete pod poveljstvom Mladića, ki mu sedaj sodijo pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, pobile več kot 8000 zajetih Bošnjakov.
Vsako leto 11. julija, na obletnico genocida, v spominskem centru v Potočarih na spominski slovesnosti pokopljejo posmrtne ostanke identificiranih žrtev. Po podatkih Mednarodne komisije za pogrešane (ICMP) so sile bosanskih Srbov ubile med 8000 in 8100 Bošnjakov.
Z danes pokopanimi 520 žrtvami so jih doslej pokopali 5657. Med tistimi, ki so jih pokopali danes, je bilo tudi 48 fantov, starih med 15 in 18 let. Pokopali so tudi tri ženske, od katerih je bila ena, ko so jo srbske sile ubile, stara 94 let.
Tuji mediji sicer poročajo, da bosta Združenje srbskih veteranov in Srbska pravoslavna cerkev v Srebrenici danes organizirala nogometni turnir, koncert in piknik. Za svojce žrtev pokola pred 17 leti je to provokacija, je poročal Deutsche Welle.