Svet

Novinarji v Evropi žrtve nasilja, ustrahovanja in samocenzure

Deli na:
Novinarji v Evropi žrtve nasilja, ustrahovanja in samocenzure

Foto: Bobo

Novinarji v Evropi so pogosto izpostavljeni nepooblaščenemu poseganju v njihovo delo, vključno z ustrahovanjem in nasiljem.

Zaradi tega je številne strah, kar ima za posledico samocenzuro, kažejo danes objavljeni izsledki raziskave Sveta Evrope.

V raziskavi, ki so jo izvedli med aprilom in julijem lani, je preko anonimnega spletnega vprašalnika sodelovalo 940 novinarjev, ki delujejo v 47 članicah Sveta Evrope.

Skoraj tretjina sodelujočih v raziskavi je v zadnjih treh letih doživela fizičen napad zaradi svojega dela. Največ, kar 69 odstotkov, pa se jih je v tem času soočilo s psihološkimi pritiski, kot so ustrahovanje, grožnje, obrekovanje in poniževanje.

Druga najpogostejša oblika poseganja v delo novinarjev je nadlegovanje na spletu, katerega tarča je bilo 53 odstotkov vprašanih. Večinoma je šlo za očitke o pristranskosti, osebne napade, javno obrekovanje ter poskuse očrnitve v javnosti.

Polovico novinarjev so ustrahovale interesne skupine, 43 odstotkov politične skupine, 35 odstotkov pa policija. 46 odstotkom vprašanih so zaradi njihovega dela grozili s silo, 39 odstotkov jih je bilo tarča nadzorovanja.

Več kot tretjina sodelujočih v raziskavi, 35 odstotkov, je navedlo, da nimajo dostopa do mehanizmov, ki bi preprečili poseganje v njihovo delo.

S krajo, zasego ali uničenjem njihove lastnine zaradi njihovega dela se je soočilo 21 odstotkov novinarjev, 13 odstotkov jih je bilo žrtev spolnega nadlegovanja.

Tarče fizičnega napada so najpogosteje novinarji, ki poročajo iz Turčije ali Južnega Kavkaza, so se pa z njim soočili tudi nekateri v članicah EU.

Raziskava je tudi pokazala, da se novinarji bojijo poseganja v njihovo delo, še posebej psihičnega nasilja (60 odstotkov), nadlegovanja po spletu (57 odstotkov) in ustrahovanja s strani posameznikov (51 odstotkov). Tretjino sodelujočih skrbi za varnost njihovih družin in prijateljev.

Pokazala se je tudi visoka stopnja samocenzure med novinarji. Petina jih je priznala, da je pod pritiskom, da pripravijo prispevke, ki bolj ustrezajo njihovim delodajalcem, 31 odstotkov se čuti dolžne omiliti sporne zgodbe. Po drugi strani je 36 odstotkov sodelujočih odgovorilo, da se zaradi pritiskov, ki so jih doživeli, bolj upirajo cenzuri, in sicer tako od zunaj kot samocenzuri. V raziskavi so sodelovali tudi novinarji iz Slovenije.