Ta je takoj zaprosil člane DNC, da mu za namestnika potrdijo drugo-uvrščenega kongresnika iz Minnesote Keitha Ellisona.
Na volitvah za novega predsednika DNC je tako zmagal predstavnik tako imenovane kontinuitete, saj je imel Perez podporo vodstva stranke ter podpornikov Obame in lanskoletne demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton. Ellison je imel podporo liberalnega krila stranke na čelu s senatorjem iz Vermonta Bernardom Sandersom, ki ga je Clintonova lani porazila v boju za demokratsko predsedniško nominacijo.
Za vodenje stranke so se potegovali še župan South Benda v Indiani Pete Buttigieg, ki ga je podpiral nekdanji predsednik DNC in nekdanji predsedniški kandidat Howard Dean iz Vermonta. Tekmovali so tudi veteran Samuel Ronan, izvršna direktorica demokratske stranke v Idahu Sally Boynton Brown, televizijski analitik Jehmu Greene in odvetnik iz Wisconsina Peter Peckarsky.
Prvi predsednik DNC latinsko-ameriškega izvora Perez je zmagal šele v drugem krogu glasovanja 442 prisotnih članov DNC na konferenci v Atlanti. Po prvem krogu mu je zmanjkal le glas večine, temnopolti musliman Ellison pa ni veliko zaostajal. Drugi kandidati so po prvem krogu večinoma odstopili brez izražanja podpore enemu ali drugemu kandidatu. Greene je ob odstopu podprl Pereza, Peckarsky pa Ellisona.
Končni izid dvoboja drugega kroga je bil 235 proti 200 glasovom za Pereza, ki je obljubil, da bodo gradili stranko od spodaj navzgor tudi v republikanskih državah in izkoristili vsesplošno opozicijo predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, obenem pa si skušali povrniti razočarane bele volivce delavskega razreda, ki so na zadnjih volitvah prestopili k Trumpu.
Ellison se je zavzel za poenotenje stranke ne glede na vse razlike med vodstvom in levico. Poudaril je, da je potrebno delati skupaj proti Trumpu za Ameriko v kateri je prostora za vse. Zaradi tega bo pomagal Perezu v prizadevanjih, da se stranka vrne na pot zmagovanja.
Stranka je trenutno na razpotju, ko se mora po dveh zmagah Obame na predsedniških volitvah, sicer pa samih porazih na vseh drugih volitvah, odločiti kako naprej. Luč na koncu predora se kaže v velikem protestnem naboju baze proti predsedniku Trumpu, stranka pa še ne ve kako ta naboj izprazniti v svoj prid, med drugim že na naslednjih kongresnih volitvah 2018.
Obama je zmagal na volitvah 2008 in 2012, njegova stranka pa je v tem času izgubljala volitve v zvezni kongres, državne kongrese in guvernerske palače. Do 8. novembra lani se je zdelo, da je stranka v dobrem stanju in bo poleg Bele hiše s Hillary Clinton osvojila tudi večino v senatu.
DNC je doslej vodila vršilka dolžnosti Donna Brazile, ki je nasledila Debbie Wasserman Shultz. Kongresnica iz Floride je lani poleti odstopila zaradi WikiLeaksa, ki je objavil sicer znano informacijo, da je vodstvo stranke bolj na strani Clintonove, kot senatorja iz Vermonta Bernarda Sandersa.
Stranka bo sedaj morala najti skupno pot tako imenovanih sil kontinuitete, ki menijo, da je pot do zmage vztrajanje na dosedanji poti zavzemanja sredine ter levice, ki želi stranko potegniti v svojo smer.
Clintonova je na volitvah dobila skoraj tri milijone glasov več od Trumpa in vztrajanje na začrtani poti naj bi sčasoma samo po sebi prineslo uspeh. Levi del stranke vztraja, da to ni dovolj.