Velika Britanija, Belgija in Nizozemska naj bi napovedale blokado hrvaških pristopnih pogajanj z EU zaradi nesodelovanja Zagreba s haaškim sodiščem, poročajo hrvaški mediji. Hrvaška diplomacija je medtem kakršne koli uradne napovedi blokade iz omenjenih držav oz. še iz Danske in Grčije, že zanikala.
Hrvaški mediji, predvsem Globus in Jutarnji list, so omenjali nizozemsko blokado pogajalskega poglavja o pravosodju zaradi stališča glavnega tožilca haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Sergea Brammertza, da Hrvaška s sodiščem ne sodeluje dovolj. "V tem bodo nedvomno imeli podporo še dveh držav, Velike Britanije in Belgije, ki jim je Haag vedno dober razlog za spremembo razpoloženja," piše novi Globus.
Sicer pa zagrebški tednik v istem besedilu navaja, da so hrvaški diplomati in "insajderji" iz Evropskega parlamenta kot neutemeljena ocenili ugibanja, da bi Nizozemska, pa tudi Grčija ali Danska blokirali hrvaška pogajanja. Hrvaški mediji so pred kratkim poročali, da bo Grčija blokirala hrvaško zaradi omenjanja makedonske manjšine v pristopnih dokumentih, Danska pa zaradi težav z dovoljenjem za obratovanje tovarne kamene volne Rockwool v Istri. Tako hrvaška kot danska in grška diplomacija so uradno zanikale omenja ugibanja.
Tiskovni predstavnik hrvaškega zunanjega ministrstva Mario Dragun je v sredo zanikal tudi omenjeno nizozemsko blokado. Kot je pojasnil, razprava o sodelovanju Hrvaške s haaškim sodiščem še ni končana, tako da "ne obstajajo formalni sklepi, o katerih bi Hrvaško lahko obvestili". Dragun je dodal, da ni opazil niti enega samega resničnega argumenta, ki bi upravičil prispevek v Globusu, ki je nosi naslov: "Tudi London pripravlja blokado", je poročala spletna stran Index.hr.
"Ne glede na zanikanja, zgodba je objavljena, večina medijev pa je povzela informacijo o 'mednarodni zaroti'. Roko na srce, od vseh napovedanih 'groženj' je resno treba vzeti zgolj nizozemsko, glede na to, da je že v primeru Srbije nameravala ustaviti evropske procese zaradi Haaga," ocenjuje Index.hr.
Portal tudi poudarja, da se Hrvaška v treh letih ni premaknila v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter pravosodni reformi, ki so pogoj za 23. pogajalsko poglavje. Kot povzema lastne neimenovane vire, zgodbe o domnevnih blokadah različnih držav, z izjemo slovenske, v javnost pošilja ravno vlada, ki se sooča z evropskim porazom v ozračju prihajajočih majskih lokalnih volitvah.
Glavni tožilec haaškega sodišča Brammertz je v začetku meseca obiskal Hrvaško, govoril pa je o pomanjkljivih dokumentih, topniških dnevnikih o bombardiranju Knina, v procesu proti Anteju Gotovini. Podpredsednica vlade Jadranka Kosor je po srečanju z Brammertzom dejala, da Zagreb izpolnjuje svoje obveznosti do haaškega sodišča.
Medtem je tudi hrvaški pravosodni minister Ivan Šimonović v sredo prispel na dvodnevni obisk v Haag. V sredo je napovedal, da bo Hrvaška do 15. februarja uredila vprašanje omenjenih dokumentov. "Sedaj je pomembno, kakšno oceno bo podal tožilec Brammertz prihodnji teden v Bruslju v pogovoru z veleposlaniki. Upam, da bo ta ocena bolj ugodna, kot se to pričakuje na Hrvaškem," je dejal Šimonović.