Predstavniki nemške zvezne vlade ter dežel Hessen in Saška so med sklepe z včerajšnjega zasedanja sicer vključili posebno izjavo, v kateri opozarjajo, da vidijo v ponovni sprožitvi tega postopka tudi velika tveganja.
Da v prizadevanjih za prepoved skrajno desne stranke ne gre pozabiti na velika pravna tveganja, je opozorila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Kot je posvarila, utegne priti do zapletov, ki bodo na koncu le še dodatno okrepili NPD. Obenem se je sicer jasno izrekla za boj proti desnemu ekstremizmu.
Podobna opozorila je slišati tudi s strani pravnih strokovnjakov, piše nemška tiskovna agencija dpa in dodaja, da četrtkovo srečanje ministrskih predsednikov z Merklovo verjetno še ne bo prineslo dogovora, saj v Berlinu opozarjajo, da je treba še preveriti, kakšna dejansko so tveganja in kako bi se jim bilo mogoče izogniti.
Če bi se ministrski predsedniki v četrtek vendarle tako kot notranji ministri izrekli za sprožitev postopka za prepoved NPD, bi bila nato na vrsti še nemška zvezna vlada, da da svoj blagoslov. Nato bi stekel pravni postopek, ki pa bi lahko trajal tudi več let.
Prvi poskus prepovedi NPD leta 2003 je v Nemčiji namreč žalostno propadel, in sicer na ustavnem sodišču. Sodišče je takrat dokaze, ki naj bi potrdili protidemokratične aktivnosti NPD, ocenilo kot neverodostojne, ker so bili informatorji t.i. urada za zaščito ustave dejavni na vseh ravneh NPD, tudi v njenem vrhu.
NPD samo sebe označuje kot "patriotsko silo", po oceni zveznega urada za zaščito ustave pa je rasistična, antisemitska, revizionistična, povezana z nasilnimi neonacističnimi skupinami ter napada demokratično pravno državo in želi spremeniti sedanjo politično ureditev v Nemčiji. Trenutno ima svoje predstavnike v dveh deželnih parlamentih.
Kot še dodaja dpa, so stališča drugih demokratičnih držav glede prepovedi skrajnih strank, ki so sovražne do priseljencev, različna. ZDA in Velika Britanija takšne stranke na primer tolerirata, v Italiji pa je prepoved fašističnih strank zapisana v ustavo.
Pozivi k prepovedi NPD so se ponovno razširili lani, potem ko je Nemce pretreslo razkritje, da je za vrsto umorov priseljencev večinoma turškega porekla v letih 2000-2006 stala neonacistična trojica, ki si je nadela ime Nacionalsocialistično podzemlje (NSU).
Nemški varnostni organi so morali priznati popoln poraz, saj kljub letom preiskovanja očitno niso niti pomislili na možnost desnega terorizma. Odprlo se je tudi širše vprašanje, zakaj so v Nemčiji spregledali grožnjo skrajne desnice, ki je, vsaj na vzhodu države, v vzponu že vse od združitve leta 1990.