Znanstvenika bosta nagrado prejela "za odkritje, da je mogoče specializirane celice reprogramirati, da postanejo izvorne celice, ki se lahko razvijejo v različne vrste telesnih tkiv", je sporočil institut Karolinska.
Kot so še poudarili v utemeljitvi, je odkritje "pomenilo revolucijo v razumevanju razvoja celic in organizmov".
Gurdon in Jamanaka sta dokazala, da je mogoče pri specializiranih celicah v določenih okoliščinah zavrteti razvojno uro nazaj. Odkritje predstavlja novo orodje za znanstvenike po svetu in vodi k napredku na številnih področjih medicine, še piše v utemeljitvi.
Leta 1962 je danes 79-letni Britanec Gurdon odkril, da DNK v celici odrasle žabe vsebuje vse informacije, ki so potrebne za to, da se celico spremeni v vse vrste celic. Bil je tudi prvi, ki je kloniral žival, žabo.
50-letni Japonec Jamanaka pa je leta 2006 odkril, da je mogoče zrele mišje celice reprogramirati, tako da postanejo spet izvorne celice, ki se lahko razvijejo v različne vrste zrelih celic.
Izvor izvornih celic so bili najprej zarodki, Jamanaka pa je iznašel metodo, kako do izvornih celic, ne da bi uničevali človeške zarodke.
Kljub temu veliko vprašanj na tem področju ostaja še nerešenih, med njimi je tveganje, da bi prišlo do nenadzorovanega razraščanja celic, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Znanstveniki se sicer nadejajo, da bodo lahko iz t. i. induciranih pluripotentnih matičnih celic nekoč pridobivali organe ali tkiva, ki jih telo ne bo zavračalo, ker bodo izvirali iz njega samega.
Kot piše ameriška tiskovna agencija AP, so prav prejšnji teden japonski znanstveniki sporočili, da so Jamanakovo metodo uporabili za to, da so kožne celice miši spremenili v jajčeca, iz katerih so se razvili mišji mladiči.
"Oba nagrajenca sta odprla popolnoma nova področja razvoja medicinskih preparatov," je danes dejal Thomas Perlmann iz Nobelovega odbora, medtem ko je njegov kolega Urban Lendahl dejal, da je "še prezgodaj reči, kdaj bo mogoče uporabiti spoznanja celične terapije, a že danes je zahvaljujoč delu tokratnih nagrajencev jasno, da razvoj celic ni enosmerna cesta".
Gurdon, ki je bil profesor na univerzi v Cambridgeu, je danes, ko je izvedel, da je Nobelov nagrajenec, dejal, da je "presenečen in zelo hvaležen", da je prejel priznanje za delo, ki ga je opravil pred precej časa.
Da je zelo presenečen, je dejal tudi Jamanaka, ki je prvi japonski Nobelov nagrajenec za medicino po letu 1987, trenutno pa dela na univerzi v Kjotu.
Z razglasitvijo Nobelovih nagrajencev za medicino se začenja teden objave teh uglednih nagrad, ki bo vrhunec dosegel v petek z objavo najprestižnejše, Nobelove nagrade za mir. Nagrade bodo podelili 10. decembra.
Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Letos bo vsak nagrajenec prejel osem milijonov švedskih kron (940.000 evrov), kar je za 20 odstotkov manj kot doslej.
V torek bo objavljeno ime letošnjega dobitnika nagrade za fiziko, v sredo pa za kemijo. V četrtek bo znan dobitnik nagrade za književnost, v petek za mir, 15. oktobra pa bo znano še ime letošnjega Nobelovega nagrajenca za ekonomijo.