Mile Ćulibrk Svet24.si

Umrl izbrisani kralj pleskavic, velik prijatelj ...

Taylor Swift Svet24.si

Nov album Taylor Swift – 31 pesmi, vsaka s ...

Vežnaver Necenzurirano

Afera sodna stavba: ko je država plačala ...

ljudmila novak pl Reporter.si

Ljudmila Novak: »Če nekdo stokrat pove, da sem ...

620-24-reli1 Ekipa24.si

Grozljivka na reliju! Vsaj sedem mrtvih, 21 ...

Simon Vadnjal Revija Stop

Znani obrazi so zelo okoljsko ozaveščeni

pogacar Ekipa24.si

Kocine pokonci... Poglejte, komu je Pogačar ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Svet

Nič ne bo s Slovenijo, Putin in Trump se bosta srečala v Hamburgu

Deli na:
Nič ne bo s Slovenijo, Putin in Trump se bosta srečala v Hamburgu

Vladimir Putin in Donald Trump - Foto: Reuters

Iz srečanja v Sloveniji ni bilo nič, Donald Trump in Vladimir Putin se bosta prvič srečala pred vrhom G20 v nemškem Hamburgu.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je včeraj po pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Washingtonu napovedal, da bo prvo srečanje med Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom na vrhu držav članic skupine G20, ki bo potekal 7. in 8. julija v nemškem Hamburgu.

Trump je zagotovil, da sta imela z Lavrovom zelo dober pogovor in menil, da bodo skupaj z Rusijo zaustavili pobijanje v Siriji. "Dogajajo se pozitivne stvari," je dejal Trump. Bela hiša je sporočila, da je Trump pozval Lavrova, naj Rusija obrzda sirskega predsednika Bašarja Asada in Iran. Glede Ukrajine pa je potrdil rusko obvezo za polno uresničitev določil sporazuma iz Minska. Sicer pa je menil, da lahko ZDA in Rusija sodelujeta drugje na Bližnjem vzhodu in po svetu.

Prvi obisk ruskega zunanjega ministra v ZDA po letu 2013, ko so bile uvedene sankcije zaradi konflikta v Ukrajini, je minil v skoraj popolni medijski zmešnjavi, saj so bizarne novice deževale druga čez drugo. Trump je v torek odpustil direktorja FBI Jamesa Comeyja, ki mu je po prepričanju demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton pomagal do volilne zmage skupaj z Rusijo.

FBI in kongres preiskujeta morebitne povezave med Trumpovo kampanjo in Rusi, demokrati pa trdijo, da je Trump odpustil Comeyja zaradi te preiskave in ga primerjajo z Richardom Nixonom, ki ga je s položaja odnesla afera Watergate. Takoj po srečanju z Lavrovom se je Trump nenapovedano srečal z Nixonovim svetovalcem za nacionalno varnost in državnim sekretarjem Henryjem Kissingerjem.

Na pogovoru med Trumpom in Lavrovom je bil ruski veleposlanik v ZDA Sergej Kisljak, ki se je pred volitvami sestajal s predstavniki Trumpove kampanje, zaradi česar je s položaja letel Trumpov svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn. Za polno mero narobe sveta pa je poskrbela Bela hiša, ki je dovolila dostop ruskim medijem, ne pa tudi ameriškim.



Lavrov je na novinarski konferenci kasneje v prostorih ruskega veleposlaništva potrdil, da se zaveda hrupa okrog tega, da menda Rusija vodi ameriško notranjo politiko, kar je označil za abnormalno, celoten škandala pa za "bakanalije".

Glede samih odnosov med državama pa kot kaže ni bilo veliko napredka. Lavrov je prišel v Washington iskat podporo ruskemu načrtu za oblikovanje varnih območij v Siriji. Glede tega je dejal, da ZDA delijo rusko razumevanje "geografije" tovrstnih območij in zagotovil, da je Rusija pripravljena na sodelovanje z ZDA. Govora naj bi sicer bilo predvsem o "mehanizmih bodoče interakcije".

O sankcijah zaradi Ukrajine nista govorila, ameriška vlada pa naj bi se zavedala, da je bila zaplemba ruskega premoženja v ZDA s strani prejšnje vlade Baracka Obame zaradi domnevnega vpletanja Rusije v volitve nezakonita poteza. Ni jasno ali bo Trump to premoženje Rusiji sedaj vrnil.

Lavrov je dejal, da Trumpa zanimajo praktični odnosi, ki bodo v korist obeh držav. Srečanje je bilo konstruktivno v smislu, da sta govorila o odstranjevanju ovir za te odnose. Trump mu je zagotovil, da je zanj glavna prioriteta poraz teroristov v Siriji.

ZDA so pred dnevi obtožile Rusijo, da v Afganistanu oborožuje talibane. Lavrov je dejal, da Rusija sodeluje s talibani za uresničitev zahtev resolucij Varnostnega sveta ZN, ki so bile sprejete na prošnjo afganistanske vlade za vrnitev talibanov v politični proces. Odločno pa je zanikal, da bi Rusija talibane oboroževala.