Tudi končni izidi prvega kroga francoskih predsedniških volitev so potrdili zmago sredinskega kandidata Emmanuela Macrona, ki je prejel 23,75 odstotka glasov. V drugem krogu 7. maja se bo pomeril z vodjo skrajne desnice Marine Le Pen, ki ji je svoj glas zaupalo 21,53 odstotka volivcev.
Kandidat konservativnih Republikancev Francois Fillon je osvojil 19,9 odstotka glasov, tik za njim je na četrtem mestu levičar Jean-Luc Melenchon z 19,6 odstotka podpore. Socialist Benoit Hamon je prejel podporo 6,3 odstotka volivcev, Nicolasa Dupont-Aignana pa je podprlo 4,7 odstotka udeležencev volitev.
Podpora preostalih petih kandidatov se giblje med nekaj več kot odstotkom in 0,18-odstotno podporo za zadnjeuvrščenega Jacquesa Cheminada, izhaja iz končnih uradnih izidov, ki jih povzema francoski časnik Le Figaro.
Volilna udeležba v nedeljskem prvem krogu je bila 78-odstotna, medtem ko je v prvem krogu leta 2012 znašala 80 odstotkov.
Iz razporeditve glasov glede na departmaje države izhaja, da je Macron največ glasov pobral na zahodnem, v osrednjem delu države in na območju širše pariške regije, Ile-de-France, Le Penova pa na severovzhodu in jugu.
Glasovanje v največjih mestih medtem razkriva, da Macron uživa veliko podporo v Parizu, kjer je osvojil 34,8 odstotka glasov, Le Penova pa le pet odstotkov. Pred njo so se uvrstili tako Fillon, Melenchon kot Hamon. Macron je okrog 30 odstotkov osvojil tudi v Lyonu in Bordeauxu.
V Nici je denimo tesno pred Le Penovo slavil Fillon, medtem ko je v Montpellierju, Marseillu, Lillu in Toulousu zmagal Melenchon. Le Penova je med drugim s prednostjo nekaj odstotnih točk pred Fillonom slavila v Toulonu.
Oba kandidata bosta že danes nadaljevala kampanjo pred drugim krogom, ki bo 7. maja. V njem se glede na raziskave javnega mnenja, opravljene v nedeljo zvečer, Macronu obeta prepričljiva zmaga, saj naj bi zanj glasovalo med 62 in 64 odstotkov volivcev.
Marine Le Pen je sicer v nedeljo dosegla nov rekord za svojo stranko, saj je zanjo glasovalo največ volivcev doslej, in sicer več kot 6,9 milijona, poročajo francoski mediji. V svojem volilnem okrožju Henin-Beaumont na severu Francije je Le Penova dobila kar dobrih 46 odstotkov glasov.
Macrona sta že v nedeljo podprla protikandidata v prvem krogu, konservativec Francois Fillon in socialist Benoit Hamon. Za Fillonom in pred Hamona se je uvrstil levičar Jean-Luc Melenchon, ki v nedeljo zvečer ni podprl niti Macrona niti Le Penove, temveč je napovedal, da se bo o podpori posvetoval z volivci.
Macronu pa je preko svojega predstavnika veliko sreče v drugem krogu zaželela nemška kanclerka Angela Merkel, medtem ko mu je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker čestital.
Le Penova: To je zgodovinski rezultat
Kandidatka francoske skrajne desnice Marine Le Pen, ki se je uvrstila v drugi krog predsedniških volitev, je dejala, da je današnji rezultat zgodovinski, pred njo pa je velika odgovornost, da brani Francijo in njeno nacionalno identiteto.
Kot je dejala, so Francozi pred izbiro, ali bodo podprli nadaljevanje globalizacije, priseljevanja in prostega pretoka teroristov ali pa bodo glasovali za Francijo, za francosko nacionalno identiteto in varnost.
"Izbirate med divjo globalizacijo, svetom, v katerem lahko teroristi prosto potujejo, ter Francijo z močnimi mejami," je dejala.
"Čas je, da se francoski narod osvobodi arogantne elite. Sem kandidatka ljudstva in vse pozivam, naj se mi pridružijo. Kar ponujam, je resnična alternativa, prenova, ki jo želite. Dedič Francoisa Hollanda te spremembe ne more prinesti," je še dejala pred svojimi privrženci v Parizu.
Podpora Macronu
Kandidat socialistov Benoit Hamon je neposredno po objavi izidov vzporednih volitev svoje volivce pozval, naj drugem krogu glasujejo za Macrona. Kot je dejal, ta sicer ni človek levice, a v tem trenutku je treba premagati Nacionalno fronto.
Macrona je že podprl tudi francoski premier, prav tako socialist, Bernard Cazeneuve.
Macron je bil sicer minister za gospodarstvo v socialistični vladi dosedanjega predsednika Francoisa Hollanda, a je lani vlado zapustil in ustanovil lastno politično gibanje ter kandidira kot neodvisen kandidat.
Velja za najbolj proevropskega kandidata, njegov vzpon od investicijskega bankirja do favorita za zmago na predsedniških volitvah pa je bil meteorski.
Obljublja 50 milijard evrov vreden načrt javnih investicij, ki bi med drugim zajel poklicna pripravništva, prehod na obnovljive vire energije in infrastrukturne projekte. Napoveduje še zmanjšanje davka na dobiček pravnih oseb ter znižanje stopnje brezposelnosti na sedem odstotkov.
Po objavi izidov vzporednih volitev je za francosko tiskovno agencijo AFP izjavil, da so Francozi danes izrazili željo po spremembah. "V Franciji smo danes obrnili nov list v politični zgodovini," je dejal.
Njegova protikandidatka v drugem krogu, 48-letna Marine Le Pen, je poslanka v Evropskem parlamentu, sicer pa odločna nasprotnica EU, ki hoče opustiti evro ter izpeljati referendum o članstvu Francije v EU.
Le Penova se je uvrstila v drugi krog podobno kot njen oče, Jean-Marie Le Pen leta 2002, ki je nato v drugem krogu izgubil proti Jacquesu Chiracu.
Fillon podprl Macrona
Kandidat francoskih konservativcev Francois Fillon, ki se mu ni uspelo uvrstiti v drugi krog predsedniških volitev v Franciji, je zvečer napovedal, da bo 7. maja v drugem krogu volitev glasoval za neodvisnega kandidata Emmanuela Macrona.
"Ekstremizem lahko Franciji prinese samo nesrečo. Zato nimam druge izbire, kot da 7. maja oddam svoj glas proti skrajni desnici," je dejal.
Republikanec Fillon je sprva veljal za glavnega favorita na predsedniških volitvah. V drugem krogu pa naj bi se pomerila Macron in skrajna desničarka Marine Le Pen.
Fillon je nominacijo svoje konservativne stranke osvojil z obljubami radikalnih gospodarskih reform za državo, zagovarjal je tudi ostro stališče glede priseljevanja.
Čeprav je zagotavljal, da je neomadeževan kandidat, je njegov vzpon preprečila afera Penelopegate. Fillon naj bi fiktivno zaposlil soprogo kot svojo poslansko asistentko, kar sicer ni bilo nezakonito, a Penelope Fillon naj bi za plačilo v višini 680.000 evrov naredila zelo malo. Pristojne oblasti so proti njemu sprožile uradno preiskavo zaradi suma zlorabe javnih sredstev.