Reforma definicijo posilstva širi tako, da sedaj vključuje vsako spolno dejanje, ki je v nasprotju z "izrecno voljo" žrtve. Dosedanja zakonodaja je določala, da se mora žrtev fizično upreti nasilni grožnji, da se ta obravnava kot spolni napad, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
V Nemčiji so več let razpravljali o potrebi po ostrejši obravnavi posilstva v kazenskem pravu, reformo pa so končno pripravili po množičnih napadih na ženske pred glavno železniško postajo v Kölnu in drugod na silvestrovo, ki so šokirali domačo in tujo javnost. Poslanci bundestaga so reformo danes sprejeli z veliko večino in jo pospremili s stoječimi ovacijami.
Nova zakonodaja, poljubno poimenovana kar "zakon ne pomeni ne", prinaša tudi nižji prag za izgon storilcev spolnih deliktov, otipavanje označuje za spolni delikt, posebej pa obravnava spolne napade, ki jih zagrešijo večje skupine ljudi, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Pravosodni minister Heiko Maas je danes pred glasovanjem v bundestagu poudaril, da v nemški zakonodaji obstajajo nesprejemljive vrzeli, ko gre za zaščito pred siljenjem v spolni odnos in spolnim nasiljem. V skladu z dosedanjo zakonodajo so morale namreč žrtve ob prijavi posilstva policiji dokazati ne le, da so zavrnile spolni odnos, temveč da so se storilcu tudi uprle.
Kot je pojasnil Maas, je cilj novega zakona, da zaobjame dejanske situacije, v katerih pride do spolnih napadov. Gre za primere, ko žrtve napadalec preseneti, ustrahuje ali jim grozi z drugim nasiljem, ali za primere, ko so žrtve nezavestne.
"Druge države so načelo Ne pomeni ne implementirale že davno. Bil je že skrajni čas, da spremenimo vzorec v naši kazenski zakonodaji," je pred bundestagom poudarila poslanka socialdemokratov Carola Reimann.
Vlada v Berlinu je reformo sprejela marca, po silvestrskih napadih v Kölnu, po katerih je več kot 1000 žensk prijavilo spolne napade in rope, za katerimi naj bi v veliki meri stali moški arabskega in severnoafriškega porekla.
Osnutek reforme je nato koalicija v sestavi krščanskih demokratov kanclerke Angele Merkel in socialdemokratov prejšnji mesec še zaostrila.
Nemški parlament je že januarja olajšal izgon migrantov in beguncev, obsojenih zločinov. A doslej je bilo treba za izgon priskrbeti dokaze, da je bilo poleg spolnega delikta storjeno tudi drugo nasilje oz. da so bile izrečene grožnje. Poleg tega je morala biti za izgon tujega napadalca izrečena najmanj enoletna zaporna kazen.
Z reformo pa bodo lahko proti prosilcu za azil med azilnim postopkom uporabili vsakršno obsodbo, ki se nanaša na spolni delikt.
Konservativci Merklove so poleg tega v reformo vključili določbo, da je že samo biti član skupine, ki zagreši spolne napade v množici, nezakonito, pri čemer ni treba posebej dokazovati, da je posameznik napadel žrtev. Kdorkoli, ki tudi samo tiho sprejme, da skupina zagreši zločin, je poslej lahko predmet kazenskega pregona, izhaja iz nove zakonodaje.
Levičarska opozicija, Zeleni in Levica, je temu delu reforme podporo odrekla, češ da je neustaven, ker odpira vrata pregonu nedolžnih prič oz. mimoidočih.
V Nemčiji letno poročajo o 8000 posilstvih, a le ena izmed desetih žrtev storilca ovadi, le ena izmed desetih ovadb pa vodi v obsodbo, kažejo podatki dpa.