"Strinjamo se, da zavračamo burke, strinjamo se, da želimo uvesti zakonske zahteve, da mora biti obraz viden na krajih, kjer je to potrebno za skupno življenje v naši družbi," je dejal po srečanju z notranjimi ministri nemških zveznih dežel iz vrst njegove Krščansko-demokratske unije (CDU) in koalicijskih krščanskih socialistov (CSU) v Berlinu, ki so ga pripravili glede vprašanja morebitne uvedbe prepovedi nošenja burk na javnih krajih, ki so jo sicer že uvedli v Belgiji in Franciji.
To vključuje prepoved burke oziroma popolnega zakritja obraza s strani nekaterih muslimank med vožnjo, v javnih uradih, registracijskih uradih, šolah in na univerzah, na sodiščih, v javnih ustanovah, je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Na javni televiziji je še poudaril, da prepoved nošenja burk na javnih krajih ni povezano z varnostnimi vprašanji, temveč s promocijo politik, ki ljudi zbližujejo. "Med seboj si želimo pokazati obraze in zato se strinjamo, da zakrivanje obraza zavračamo, vprašanje je le, kako oblikovati ustrezen zakon", je dejal.
De Maiziere je še ocenil, da bi uvedba delne prepovedi burk verjetno dobila podporo v parlamentu v nasprotju od splošne prepovedi, za katero se zavzema bolj skrajen desni del stranke.
Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, pomeni stališče de Maiziera kompromis z bolj desno usmerjenimi člani CDU pred septembrskimi volitvami v dveh ključnih zveznih deželah, v katerih naj bi se obetal dober rezultat desničarski populistični stranki Alternativa za Nemčijo (AfD).
Do migrantov sovražno nastrojena stranka AfD je sicer med tistimi, ki povezujejo prihod rekordnega števila beguncev v državo v lanskem letu s povečano grožnjo terorizma, kar je Merklova že odločno zavrnila.
De Maiziere, ki je član CDU, je sicer že minuli teden dejal, da splošne prepovedi burk ne podpira, saj je ustavnopravno problematična. "Vsega, kar zavračamo, ni mogoče prepovedati," je poudaril 11. avgusta ob predstavitvi novih ostrejših protiterorističnih ukrepov. Ti zaostrujejo kaznovanje tujcev, storilcev kaznivih dejanj. Ti bodo glede na predlagane ukrepe hitreje pristali za zapahi, hitreje bodo tudi izgnani.
Ukrepi so posledica dveh julijskih napadov na Bavarskem, ki naj bi jih izvedla borca Islamske države. Najprej je 17-letni napadalec na vlaku v Würzburgu z mačeto poškodoval pet ljudi. Le nekaj dni kasneje se je na glasbenem festivalu v kraju Ansbach razstrelil sirski prosilec za azil in pri tem ranil 15 ljudi.