Glede na napovedi Stoltenberga bodo Estonija, Latvija, Litva in Poljska dobile vsaka po en "robustni večnacionalni bataljon". "To bo poslalo jasen signal, da je Nato pripravljen braniti vsako zaveznico," je poudaril, kot poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Sile v teh bataljonih naj bi redno rotirale in naj ne bi bile redno nameščene na območju omenjenih držav, je še napovedal generalni sekretar Nata. Tako naj Nato ne bi kršil dogovorov z Moskvo, da ne bo nameščal stalnih sil na območju držav, ki so bile nekdaj del Varšavskega pakta. Kdaj naj bi bataljone napotili na teren, pa Stoltenberg ni povedal.
"Nato je sprejel robustno akcijo za zaščito naših držav in za okrepitev stabilnosti v naši soseščini. Izzivi, s katerimi se soočamo, so vztrajni. Zato moramo biti pripravljeni na dolgoročno delovanje," je še dejal Stoltenberg.
Skupno naj bi novi bataljoni šteli od 3000 do 4000 vojakov. ZDA, Velika Britanija in Nemčija so že napovedale, da bodo vodilne sile v treh bataljonih, kdo bo zagotovil glavnino sil za četrtega, pa odločitev še ni sprejeta, še poroča dpa.
Načrt naj bi že v torek obravnavali obrambni ministri Nata, dokončno pa naj bi ga potrdili voditelji članic Nata na vrhu v Varšavi 8. in 9. julija, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Odločitev o napotitvi bataljonov v baltske države in na Poljsko bo sicer zelo verjetno povzročila dodatne napetosti v odnosih Nata z Rusijo, ki kritizira, da širitve Nata ogrožajo rusko varnost. Na drugi strani pa se Nato - zlasti baltske države in Poljska - počuti ogroženega zaradi ruskih dejanj v Ukrajini - od protipravne priključitve ukrajinskega polotoka Krim do vzpodbujanja proruskih upornikov na vzhodu države.
Nato je v odgovor na ukrajinsko krizo za trikrat povečal število vojakov v Natovih silah za hitro posredovanje (NRF) na 40.000. Znotraj teh sil je vzpostavil tudi "bojno konico" z okoli 5000 vojaki, ki naj bi se bili sposobni na krizno območje odpraviti v vsega dveh dneh.
Stoltenberg je sicer danes ponovil, da so odzivi Nata na ukrajinsko krizo povsem obrambne narave in da zavezniki ne iščejo nobene konfrontacije z Rusijo, še poroča AFP.
Na vrhu v Varšavi naj bi sicer voditelji Nata ponovno podčrtali tudi zaveze, da bodo obrnili trend padanja obrambnih izdatkov in da bodo v naslednjem desetletju za obrambo namenili dva odstotka bruto domačega proizvoda.
Stoltenberg je na tej točki povedal, da se na tem področju že čuti napredek, saj da so države članice Nata skupaj v letu 2015 obrambne izdatke že povečale za 0,6 odstotka, za letos pa se pričakuje 1,5-odstotno povečanje.