Daleč za Hoferjem je glede na najnovejše rezultate vzporednih volitev nekdanji vodja Zelenih Alexander Van der Bellen z 21,2 odstotka glasov, na tretjem mestu pa z 19 odstotki odstotka glasov predsednica vrhovnega sodišča Irmgard Griss, ki kandidira kot neodvisna izzivalka. Čeprav so volitve najprej napovedovale tesnejši izid med Van der Bellenom in Grissovo, se bo tako v drugem krogu s Hoferjem očitno pomeril nekdanji šef Zelenih.
Kot so že napovedovale ankete, pa sta velik poraz doživela kandidata tradicionalno vladajočih strank - socialdemokratov (SPÖ) in ljudske stranke (ÖVP). Kandidat ljudske stranke Andreas Khol je tako glede na vzporedne volitve osvojil le po 11,2 odstotka glasov, socialdemokrat Rudolf Hundstorfer pa 10,9 odstotka. Šesti kandidat, 83-letni gradbeni mogotec in ljubljenec tabloidov Richard Lugner, pa se je uvrstil na rep z 2,3 odstotka glasovi.
Volilno udeležbo ocenjujejo na okoli 68 odstotkov.
Hofer je v odzivu izrazil hvaležnost volivcem za zaupanje in pripomnil, da ni pričakoval tako visoke podpore. V FPÖ so z navdušenjem sprejeli rezultate. Šef stranke Heinz-Christian Strache je dejal, da so danes pisali zgodovino in da prihaja novo politično obdobje. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo Hofer slavil tudi v drugem krogu. Gre sicer za največji uspeh FPÖ na katerih od zveznih volitev, saj doslej stranka na njih nikoli ni osvojila več kot 30 odstotkov glasov.
Predstavniki Van der Bellena so medtem izrazili prepričanje, da se mu bo uspelo prebiti v drugi krog volitev. Če pa se nekdanji šef Zelenih na koncu ne bi uvrstil na drugo mesto, bodo v drugem krogu Zeleni podprli Grissovo. Ob tem so poudarili, da bo prava odločitev o novem predsedniku padla v drugem krogu, ko se lahko zgodi še marsikaj.
Grissova je v prvem odzivu čestitala Hoferju in poudarila, da se bo brez težav pomerila z njim, če se bo prebila v drugi krog, in dodala, da bi to bil "zanimiv" dvoboj. Poraz vladajočih koalicijskih partneric SPÖ in ÖVP je Grissova obrazložila kot kazen za vladno politiko, še posebej pri obvladovanju migrantske krize. Po njenih besedah je zaostrena vladna retorika do migrantov koristila le desničarski FPÖ in Hoferju.
Khol se je na poraz le na kratko odzval. "Dan se ni končal tako, kot smo si želeli," je dejal in potarnal, da je predvolilna kampanja postala "protestna". Ob tem se je zahvalil podpornikom.
V SPÖ in ÖVP so izrazili razočaranje nad rezultati. Glavni tajnik socialdemokratov Gerhard Schmid je v prvem odzivom dejal, da gre za "zelo boleč poraz" in da bo stranka kot celota prevzela odgovornost zanj.
Vodja poslanske skupine ÖVP v zveznem parlamentu ÖVP Reinhold Lopatka je prav tako izrazil razočaranje nad izidom in poudaril, da Khol v tej kampanji ni nikoli dobil poštene priložnosti. Generalni sekretar stranke Peter McDonald pa je poudaril, da je treba izide spoštovati, saj so se volivci odločili.
Prvič po letu 1945 sta na predsedniških volitvah istočasno poraz doživeli tako ÖVP kot SPÖ, saj je od druge svetovne vojne predsednik vedno prihajal iz ene od teh dveh strank.
Avstrijski mediji so že tedne pred volitvami poročali o političnem preobratu, ki ga bodo prinesle današnje volitve, in bolečem udarcu, ki ga bo ta zadal voditeljema vladne koalicije, socialdemokratskemu kanclerju Wernerju Faymannu in konservativnemu podkanclerju Reinholdu Mitterlehnerju. Razlog za današnji rezultat volitev pa naj bi tičal predvsem v načinu, kako se je vlada lotila begunske krize, ki je v veliki meri obvladovala kampanjo pred volitvami.