Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

slovenija odbojka najdic planinsec af Ekipa24.si

Kaj se dogaja v slovenski reprezentanci?! Novi ...

Ena zadnjih fotografij kralja Karla III., na njegovem obrazu je videti žalost in trpljenje Odkrito.si

Razpad monarhije? Veriga sramotnih neresnic

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Svet

Na parlamentarnih volitvah v Franciji kaže na zmago socialistov

Deli na:

Najnovejše raziskave javnega mnenja v Franciji dober teden pred prvim krogom parlamentarnih volitev napovedujejo zmago socialistov, za katere naj bi glasovalo 33 odstotkov volivcev. Odstotek manj naj bi dobila desnosredinska Unija za ljudsko gibanje (UMP).

Raziskava družbe BVA, katere izide na spletni strani objavlja francoski dnevnik Le Monde, je še pokazala, da lahko skrajno desna Nacionalna fronta računa na okoli 16-odstotno podporo, skrajna levica pa na devet odstotkov glasov. Skupaj bi stranke levice dobile okoli 47 odstotkov glasov, je še pokazala raziskava.

V Franciji bodo parlamentarne volitve, ki potekajo v dveh krogih, 10. oziroma 17. junija. Ključno vprašanje pred volitvami je, ali bodo socialisti, potem ko že imajo večino v senatu in je njihov kandidat Francois Hollande postal predsednik države, z zavezniki na levici zbrali dovolj glasov za oblikovanje vlade.

Za Hollandea je zmaga socialistov ključna, če želi uveljaviti svoj program. Ob zmagi desnice bi moral namreč predsednik v "kohabitacijo" z desnosredinsko vlado, kar bi njegovo delo močno otežilo.

"Francozi morajo razumeti, da bo v državi izbruhnila politična kriza, če bo na volitvah zmagala desnica," je sredi maja dejala tiskovna predstavnica vlade Najat Vallaud-Belkacem.

Kohabitacija, kot v Franciji imenujejo sobivanje predsednika in vlade z različnima političnima usmeritvama, se sicer ne bi zgodila prvič. Z njo se je moral soočiti tudi zadnji socialistični predsednik pred Hollandeom Francois Mitterrand.

V Franciji parlamentarne volitve potekajo v dveh krogih. Drugi krog izvedejo v okrožjih, kjer v prvem krogu nobeden od kandidatov ne dobi več kot 50 odstotkov glasov. V drugem krogu se pomerijo kandidati, ki so v prvem zbrali več kot 12,5 odstotka glasov.



Za 577 sedežev v nacionalni skupščini se bo potegovalo okoli 6600 kandidatov, od katerih je 40 odstotkov žensk.

Po volitvah bi utegnilo priti do zamenjav v francoski vladi, ki so jo socialisti oblikovali po zmagi Hollandea na predsedniških volitvah. Za poslansko mesto se bo potegovalo 26 od 34 ministrov, v skladu z nepisanim pravilom pa v vladi ostanejo le tisti ministri, ki so na volitvah uspešni.

Na volitvah bo kandidiral tudi premier Jean-Marc Ayrault, ki pa bo po pisanju medijev skoraj zagotovo izvoljen.

Socialisti imajo zdaj v parlamentu 204 poslance, UMP pa jih ima 314. Skrajna levica ima 20 poslancev, medtem ko skrajno desna Nacionalna fronta v iztekajočem se mandatu v nacionalni skupščini ni imela poslancev.

Vodji obeh skrajnih strank, levičar Jean-Luc Melenchon in desničarka Marine Le Pen, pa se bosta 10. junija pomerila v istem okrožju, v rudarskem mestu Henin-Beaumont na severu Francije.

Na desni sredini, v UMP, se je, potem ko je bil dosedanji vodja stranke Nicolas Sarkozy poražen na predsedniških volitvah, razvnel boj za to, kdo bo stranko vodil v prihodnje. Za položaj se potegujeta nekdanji premier Francois Fillon in generalni sekretar stranke Jean-Francois Cope.