Britanski premier David Cameron je že tako precej evroskeptičnim Britancem referendum o članstvu Otoka v uniji obljubil v začetku leta 2013, ob sprožitvi kampanje za lanske splošne volitve, na katerih so njegovi konservativci nato zmagali.
Potem ko je vrh EU februarja letos dosegel dogovor o britanskih zahtevah za obstanek v povezavi, je Cameron referendum sklical za 23. junij.
Londonu je uspelo izpogajati možnost omejitve socialnih pravic za državljane drugih držav EU za sedem let, zagotovilo, da območje evra ne more spodkopati enotnega trga, zaščito britanskega funta in izrecno potrditev, da evro ni edina valuta v uniji ter zagotovilo, da britanskim davkoplačevalcem ne bo nikoli treba reševati evrskih držav pred bankrotom.
Dogovor z osemindvajseterico je po besedah Camerona Britaniji zagotovil poseben status v povezavi, zato je sam napovedal kampanjo za obstanek. Ni pa dogovor prepričal vseh njegovih konservativcev, ki jih je Evropa ločevala že v preteklih desetletjih.
Za razliko od jasnih zagovornikov obstanka - laburistične stranke (ne sicer v celoti), Škotske nacionalne stranke, liberalnih demokratov ter valižanske proevropske stranke Plaid Cymru, ki si prizadeva za neodvisnost Walesa - je premierjeva konservativna stranka kot celota napovedala nevtralnost v kampanji.
Cameron ima na svoji strani 16 članov kabineta, poleg njega je najglasnejši zagovornik obstanka finančni minister George Osborne. Na drugi strani je med vrste zagovornikov brexita odšlo 128 oz. tretjina konservativnih poslancev, tudi pet visokih članov vlade.
Med njimi je veliko ime pravosodni minister Michael Gove, pa tudi vplivni in priljubljeni londonski župan Boris Johnson. Slednji ima po poročanju Economista ne glede na izid referenduma dobre možnosti, da Camerona nasledi na premierskem stolčku, ko se bo ta odločil ali bo prisiljen oditi.
Upi Camerona, da bodo privrženci brexita med torijci potisnjeni na obrobje stranke, so se tako očitno izjalovili, v zadnjih dneh pa je njegovi priljubljenosti in s tem prizadevanjem za obstanek v EU hud udarec zadal še škandal okoli objave panamskih dokumentov.
V škodo so Cameronu šle tudi drage brošure v prid obstanku Otoka v EU, ki jih je britanska vlada pred uradnim začetkom referendumske kampanje poslala gospodinjstvom in ki bodo proračun stale devet milijard funtov.
Ob vsem tem so še Nizozemci 6. aprila na referendumu zavrnili sporazum med EU in Ukrajino, s čimer so zagovorniki brexita dobili dodaten veter v jadra.
Pravzaprav edino, kar je v dneh tik pred uradno kampanjo šlo v prid Cameronu in preostalim zagovornikom, je bilo torkovo svarilo Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki je ob objavi poročila o obetih za svetovno gospodarstvo posvaril pred nevarnostmi britanskega odhoda iz EU. Po mnenju IMF bi lahko brexit povzročil hudo regionalno in globalno škodo.
Tabor zagovornikov s premierjem na čelu je tudi sam v zadnjih tednih igral predvsem na karto gospodarskega tveganja v primeru odhoda iz EU - med drugim so opominjali na nevarnost za britansko valuto, na kocki naj bi bile tuje naložbe in britanska plačilna bilanca, država bi morala na novo izpogajati več kot 100 mednarodnih trgovinskih in naložbenih sporazumov, povzema BBC.
Podporniki odhoda so na drugi strani tovrstna svarila poimenovali za "projekt strah", ga označevali za paničarjenje, ali, kot se je marca slikovito izrazil Johnson, za prazne marnje. Zanje pravo tveganje predstavlja prav obstanek v nereformirani EU, ki jo vidijo kot regijo počasne rasti v svetovni ekonomiji. Priznavajo, da bi lahko bil odhod kratkoročno boleč, a dolgoročno naj bi obstoj zunaj EU prinašal koristi.
V osrčju referendumskih debat sta in bosta tudi drugi dve trenutno najbolj pereči vprašanji - begunska kriza oz. imigracije in terorizem.
Kot komentira BBC, je sicer številne izmed za zdaj izrečenih trditev, protitrditev in svaril tako ene kot druge strani težko ocenjevati. Kot tudi njihovo uspešnost, glede na trenutno očitno razklano javno mnenje. Zadnja marčevska anketa YouGov kaže, da bi 40 odstotkov Britancev glasovalo za obstanek, 37 odstotkov za odhod, 23 odstotkov pa še ni odločenih oz. ne bi volili.
Kampanja se bo verjetno polno razgrela šele po britanskih lokalnih volitvah v začetku maja, še pred tem pa na Otoku pričakujejo ameriškega predsednika Baracka Obamo, ki bo po pričakovanjih Britance nagovarjal k obstanku v EU.
Britanska volilna komisija je sicer v sredo kot vodilno organizacijo, ki bo vodila kampanjo za obstanek Otoka v EU, izbrala skupino Britain Stronger in Europe (Britanija močnejša v Evropi), za katero stoji tudi Cameron. Ta skupina je bila tudi edina, ki se je potegovala za ta status, ki prinaša več javnih sredstev in dopušča večje trošenje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na položaj vodilne organizacije na strani zagovornikov odhoda pa je volilna komisija izbrala večstrankarsko skupino Vote Leave (Volite odhod), ki jo podpira 128 konservativnih poslancev, tudi londonski župan.
Za ta status se je potegovala tudi skupina Go Movement (Gibanje odidimo) s podporo vodje britanske evroskeptične stranke Ukip Nigela Faragea. Tabor, ki podpira brexit, se sicer prav zaradi kontroverzne Farageove osebnosti ni bil sposoben poenotiti - predvsem se z njim niso želeli povezati evroskeptični konservativci. Kampanjo bodo sicer lahko vodile tudi druge skupine in politične stranke.
To bo drugi referendum o članstvu v evropski povezavi v Veliki Britaniji v nekaj več kot 40 letih. Junija 1975 so Britanci s 67 odstotki podprli članstvo v takratni Evropski gospodarski skupnosti.