K avstrijskemu kanclerju Christianu Kernu so včeraj ob Cerarju prišli tudi nemška kanclerka Angela Merkel ter predsedniki vlad Grčije, Makedonije, Srbije, Hrvaške, Albanije, Madžarske ter Bolgarije, Romunijo pa je zastopal notranji minister. Pridružila sta se jim tudi evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos ter predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.
Kot je po srečanju slovenskim novinarjem povedal Cerar, je treba storiti še več, da se prepreči ponovno odprtje balkanske poti. "Zavest o tem, da nezakonitih migracij ne bomo več dovolili, je še okrepljena," je po srečanju povedal slovenski premier.
Čeprav naj bi bila ta pot zaprta, je avstrijski kancler Kern opozoril, da je od sredine februarja do Nemčije vseeno prišlo 50.000 ljudi. "Moramo si povrniti nadzor nad našo zunanjo mejo. Mi moramo biti tisti, ki odločajo, kdo lahko prihaja v Evropo, ne pa tihotapci ljudi," je dejal Kern.
Na Dunaju so se zato zavzeli za okrepitev nadzora nad zunanjimi mejami. Storiti pa je treba tudi vse, kar je mogoče, da se bo sporazum med Turčijo in EU o vračanju nezakonitih migrantov izvrševal, je povzel Cerar in dodal, da se mora proces dogovarjanja s Turčijo nadaljevati v obojestranskem interesu.
Cerar sicer pričakuje, da bosta z oktobrom začeli delovati obalna in obmejna straža EU in da bodo do konca leta te sile že prišle v države, ki potrebujejo pomoč. "Slovenija bo prispevala svoj delež in ga je tudi že; naši policisti so že v drugih državah na zunanjih mejah EU, poslali pa bomo še nove in tudi opremo," je zagotovil. K pošiljanju policistov, opreme in zagotavljanju finančne pomoči je pozval tudi druge države ter EU.
"Če bomo preprečili nezakonite migracije na zunanjih mejah EU, bomo preprečili tudi konflikte, ki bi ob ponovnem valu zanesljivo nastali ne le v najbolj občutljivi regiji Zahodnega Balkana, ampak lahko tudi med članicami EU," je dejal slovenski premier. Zapiranje meja ni sprejemljivo, še posebej ne znotraj schengenskega območja, je vztrajal.
Voditelji so predvsem ugotavljali, da je Grčija še premalo uspešna pri vračanju beguncev v skladu z dogovorom. "V prihodnjih dneh bo, verjamem, prišlo do srečanja v Grčiji, kjer se bodo predstavniki EU in tudi Nemčije srečali z grškimi pristojnimi organi," je povedal premier. Cilj srečanja bo najti dodatna sredstva in druge vire, da se bo dogovor v večji meri uresničeval.
Grški premier Aleksis Cipras je na Dunaju terjal več solidarnosti. "Ni pošteno, da vse breme pade na prvo državo, v katero pridejo prišleki," je opozoril in se zavzel tudi za pospešitev postopkov za dogovorjeno preseljevanje tistih, ki so že dobili pravico do azila. Doslej je namreč Grčijo zapustilo le okoli 4000 od dogovorjenih 60.000 beguncev.
Merklova je sicer glede tega obljubila pomoč tako Grčiji in Italiji, ki sta z migranti najbolj obremenjeni. Napovedala je, da bo Nemčija iz teh držav na mesec sprejela po več sto tistih, ki bodo imeli pravico do azila.
Veliko pa Evropa zdaj stavi na to, da bi s tretjimi državami sklenila še več podobnih sporazumov glede vračanja nezakonitih migrantov, kakršen je bil sklenjen s Turčijo. Kern je napovedal, da naj bi bil že v kratkem po vzoru sporazuma med EU in Turčijo sklenjen tudi sporazum z Afganistanom o vračanju neupravičenih prosilcev za azil. Pogajanja pa potekajo tudi z Malijem in Nigrom.
Za več tovrstnih dogovorov s tretjimi državami, zlasti afriškimi, se je zavzela tudi Merklova. "Želimo ustaviti nezakonite migracije, a izpolnjevati naše humanitarne obveznosti," je dejala.
Madžarski premier Viktor Orban je pri tem opozoril zlasti na problem Egipta, kjer da čaka okoli 5,5 milijona migrantov. Zavzel se je za čimprejšnji dogovor s to državo, "sicer nam bo morda sledilo presenečenje iz te smeri".
Madžarski premier je tudi ponovil idejo o vzpostavitvi velikanskega begunskega centra nekje v Severni Afriki, a je za to po njegovih besedah v prvi vrsti ključna predvsem stabilnost v Libiji. "Libija in Egipt bosta ključna igralca za Evropo v naslednjih nekaj letih," je dejal Orban.
Cerar je sicer tovrstne izjave madžarskega kolega zavrnil kot nesprejemljive. "Urediti moramo celovit, evropski pristop do migracij," je poudaril. Begunce, ki bežijo s kriznih območij v strahu za življenje, je tako treba organizirano sprejeti in jih solidarno namestiti. "Slovenija je tu vzor solidarnosti," je zatrdil.
Premier je bil znova kritičen še do Avstrije, ki je postavila zgornjo mejo števila beguncev, ki jih je pripravljena sprejeti. O tem je včeraj na kratko govoril tudi z avstrijskim kanclerjem. Če bodo Avstrijci poostrili nadzor na meji, ga bomo tudi mi. Enako velja za kakršne koli druge, tudi bolj radikalne ukrepe, je pojasnil.