Kot poroča grški časnik Adesmesftos Typos, bo grška vlada omenjene javne uslužbence umestila med "začasne delovne rezerve". Ti uslužbenci bodo leto dni prejemali zgolj 60 odstotkov plače, po letu dni pa bo njihovo delovno razmerje prekinjeno, časnik povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Atene bodo skušale ukrep, ki naj bi Grčiji do leta 2012 prinesel 300 milijonov evrov, omiliti tako, da bosta med 30.000 javnimi uslužbenci dve tretjini takšnih, ki so tik pred upokojitvijo.
Preostala tretjina uslužbencev, ki bodo izgubili delo, je iz državnih podjetij, ki naj bi tako ali tako zaprla svoja vrata.
V nedeljo je grška vlada sporočila, da bo letošnji grški javnofinančni primanjkljaj znašal 8,5 odstotka BDP, potem ko je bil junija zastavljen cilj primanjkljaj letos znižati na 7,6 odstotka BDP.
Javnofinanči primanjkljaj bo višji od sprva napovedanega tudi prihodnje leto. Kot je navedlo grško finančno ministrstvo, bo dosegel 6,8 odstotka BDP, po prvotnem cilju pa naj bi znašal 6,5 odstotka BDP.
To bo imelo neprijetne posledice za Grke. Varčevalnim ukrepom, napovedanim v zadnjih treh mesecih, ki so se izkazali za nezadostne, se bodo namreč pridružili novi.
Med že napovedanimi ukrepi so sicer periodično zviševanje davkov, znižanje plač v javnem sektorju, znižanje pokojnin ipd.
T.i. trojka, ki jo sestavljajo predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in IMF, bo ta teden nadaljevala pogovore z grškimi oblastmi, pri čemer se bo osredotočila zlasti na grško izpolnjevanje zavez na področju privatizacije. S tega naslova naj bi namreč Atene do leta 2015 pridobile 50 milijard evrov.
Trojka bo na podlagi pogovorov odločila, ali Grčiji izplačati naslednjo tranšo lani dogovorjenega posojila, težkega 110 milijard evrov. Če Grčija obroka, ki znaša osem milijard evrov, ne bo dobila, bo bankrotirala.
Sicer pa bodo finančni ministri držav v območju evra danes v Luksemburgu poskušali doreči podrobnosti julijskega dogovora o reševanju dolžniške krize. Del dogovora je tudi drugo posojilo Atenam v višini 109 milijard evrov.