To sta temeljni sporočili po koncu neformalne razprave zunanjih ministrov unije v Bruslju o odnosih z ZDA po Trumpovi zmagi, ki prinaša v čezatlantsko razmerje veliko negotovosti.
EU spoštuje izid ameriških volitev, sedaj je treba počakati na stališča nove ameriške administracije, je dejal belgijski zunanji minister Didier Reynders, ki je prvi odšel z večerje.
EU pa se bo po besedah vodje belgijske diplomacije osredotočila na vprašanje, kako okrepiti svoj glas v svetu, na primer na področju obrambe, podnebja, trgovine in migracij.
Reynders je zavrnil navedbe, da je to "sestanek panike", češ da bi bilo nadrealistično pričakovati, da na dnevnem redu ne bi bilo ameriških volitev, in da bi bil paradoks, če evropski zunanji ministri ne bi govorili o nečem, o čemer govori ves svet.
Podobno so izpostavljali tudi drugi zunanji ministri. Evropi ni treba skrbeti zaradi Trumpa, osredotočiti se mora na lastne probleme - gospodarsko rast, migracije, varnost, je menil italijanski minister Paolo Gentiloni.
Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini je ponovila, da si je treba še naprej prizadevati za krepitev čezatlantskih odnosov in obenem za krepitev EU, kar so že v minulih dneh v odzivih na izid ameriških volitev izpostavljali evropski voditelji.
Pričakovati je, da bo v ameriških stališčih v prihodnje več Amerike in da bo pristop bolj poslovne narave, tako je treba tudi v naša stališča vnesti več Evrope, je menil slovaški zunanji minister Miroslav Lajčak.
Mogherinijeva pa je še izpostavila, da si želi čimprejšnjega obiska v Washingtonu in Trumpove udeležbe na zasedanju zunanjih ministrov unije.
Na včerajšnji večerji sta manjkala britanski minister Boris Johnson in vodja francoske diplomacije Jean-Marc Ayrault.
Britanski zunanji minister Boris Johnson se po poročanju BBC srečanja ni udeležil, ker ne vidi potrebe zanj, saj je v ponedeljek redno zasedanje. Evropskim partnerjem naj bi očital cmerav odnos do izida ameriških volitev.
Mogherinijeva je Johnsonovo odsotnost komentirala z besedami, da je normalno, da države, ki namerava zapustiti EU, takšna srečanja ne zanimajo. Francoskega ministra pa po njenih besedah ni bilo zaradi srečanja z bodočim generalnim sekretarjem ZN.
V EU so po Trumpovi zmagi zaradi njegovih izjav v volilni kampanji zaskrbljeni nad usodo dogovora o iranskem jedrskem programu ter prihodnostjo zveze Nato, zahodne politike do Ukrajine in Rusije, podnebnega dogovora in trgovinskimi pogajanji.
V povezavi z iranskim dogovorom so viri pri EU sicer pred dnevi izrazili trdno prepričanje, da je vsem vpletenim stranem v interesu, da se ta dogovor ohrani. Mogherinijeva je včeraj poudarila, da to ni dvostranski, temveč večstranski dogovor.
V povezavi s prihodnostjo zveze Nato pa bruseljski analitiki izpostavljajo, da je zavezništvo tradicionalno pomembno za ameriške republikance, kar pomeni, da bi se Trump verjetno znašel pod precejšnjim pritiskom lastne stranke, če bi ga želel ogroziti.
Novoizvoljeni ameriški predsednik je sicer med kampanjo med drugim Bruselj označil za "peklensko luknjo", Belgijo pa opisal kot "čudovito mesto". Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je zato pred dnevi pripomnil, da se bo moral Trump še naučiti o Evropi.
Mnogi izpostavljajo, da je volilna retorika eno, predsedniški mandat pa nekaj drugega. "Vselej je razlika med predsedniškim kandidatom in predsednikom," je včeraj v Bruslju dejal Lajčak.
Neformalna razprava zunanjih ministrov unije je bila po Lajčakovih besedah "zelo normalna, produktivna, konstruktivna in brez emocij".