Migranti so na Danskem skoraj v celoti odvisni od socialne pomoči. Domače davkoplačevalce na leto stanejo okoli 1,1 milijarde evrov, kar je veliko, če vemo, da ima država 5,6 milijona prebivalcev. Pri tem ne gre toliko, da ni zaposlitev, ampak zato, da migranti rajši živijo na račun davkoplačevalcev, kot da bi delali.
Glavna težava je, ker socialna država na Danskem temelji na protestantski delovni etiki, ta pa je popolnoma nezdružljiva z etiko in delovnimi navadami ljudi, ki prihajajo v državo. Vlada je tako pred skoraj nerešljivim problemom, zato bo morala poseči po radikalnih ukrepih, saj so migranti drago stanejo. Na Danskem gre kar tretjina vse socialne pomoči gre v žepe tujerodnih, ki jih je na Danskem okoli 11 odstotkov (delovno zmožnih tujcev je 8 odstotkov).
Danci, ki vse bolj spoznavajo, da so migranti predvsem paraziti, vse bolj zaostrujejo azilno in migrantsko zakonodajo. V začetku leta so sprejeli zadnji sveženj ukrepov, s katerimi so omejili pravice do azila. Med drugim tudi to, da lahko policija pribežnikom zapleni gotovino in dragocenosti, kot je nakit, ter tako poravna stroške, ki jim imajo danski davkoplačevalci z migranti.
Danska je bila tudi ena prvih držav, kjer so posumili, da migranti lažejo, da bi prišli do azila in socialne pomoči. Tako so lani na danskem uradu za priseljence nejeverno zmajevali z glavami, saj je bilo leta 2014 mladoletnih nezakonitih priseljencev štirikrat več kot leta 2011. Nekdo se je spomnil, češ saj imamo zakonodajo, ki omogoča najstnikom, mlajšim od 18 let, hitreje priti do azila oziroma statusa begunca. Zato so naključno izbrali 282 »mladoletnikov« in jih poslali k zdravnikom, forenzičnim specialistom, da na podlagi telesnih značilnosti ugotovijo starost. Rezultat je bil zastrašujoč: kar 72 odstotkov jih je lagalo, v resnici sploh niso bili mladoletniki.