Obtoženi, 38-letni Iračan, je na Norveško prišel leta 2000 in zaprosil za azil. Dobil je dovoljenje za bivanje, nikoli pa državljanstva. Leta na 2005 naj bi na meji med Irakom in Sirijo izgubil celotno družino. Za 40 dni se je odpravil v Irak, nato se je vrnil na Norveško.
Nikogar ni bilo, ki bi me razumel, je povedal. »Nisem vedel, kaj hočem, kaj hočem v prihodnje,« je tarnal na sodišču in dodal, da je bil v letih med 2005 in 2010 brez družine, da je sovražil sebe in svoje življenje. In še, da je razsvetljen človek, ki mu je žal, toda ne prizna, da je storil kazniva dejanja posilstva. Zakaj? Zato ker je potreboval ljubezen, a ni mogel navezati pravilnega stika z dekleti. To je povzročilo, da je izgubil nadzor nad svojimi dejanji. »Bil sem osamljen. Potreboval sem nekaj ljubezni,« je pripovedoval.
Na zadnji obravnavi je pričala tudi ena izmed žrtev, 28-letna Norvežanka. Povedala je, da se je sprehajala, ko je prišel Iračan, jo potisnil ob živo mejo, poskusil sleči in posiliti. Seveda je zgodba migranta drugačna. Po njegovo je domačinka kar sama od sebe padla v živo mejo. Ko je tako ležala, si je zaželel fizičnega stika. Poljubil jo je in jo objel, in ne, on je nikakor ni hotel posiliti.
Iračan je po posilstvih leta 2010 pobegnil v Irak, kjer je prijatelja vprašal, ali mu da za ženo svojo sestro, ker je močno potreben ljubezni. Ta mu jo je dal, tako da se je poročil in ima trenutno dva otroka. Medtem ga je norveška policija na podlagi dveh DNK vzorcev (iz leta 2007 in 2010) identificirala, izvedela, da je v Iraku in razpisala mednarodno tiralico. Po dolgotrajnih pregovarjanjih se je leta 2015 vrnil na Norveško, kjer so ga 6. junija 2015 na letališču v Oslu aretirali. Od takrat je v priporu.
Njegovo duševno zdravje so ocenili tudi psihiatri. Skupno mnenje je, da je povsem pri sebi. To je medijem potrdila okrožna državna tožilka Monica Krag Pettersen, češ da bo brez težav sledil glavni obravnavi.