To je kanclerka povedala ob obisku tunizijskega premierja Youssefa Chaheda v Berlinu. Gre za del prizadevanj za zmanjševanje migracij v smeri Nemčije iz severnoafriških držav.
Merklova je na novinarski konferenci s tunizijskim kolegom povedala, da sta govorila o predlogih za krepitev izobraževalnih programov in štipendij za Tunizijce, ki bi želeli zapustiti Nemčijo in v domovini začeti obrt oz. posel. Omenjene predloge bodo v prihodnjih dneh podrobneje razdelali ministri obeh držav, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Kanclerka je pogovore s Chahedom označil za "delovni obisk v najbolj pristnem pomenu besede" in napovedala, da namerava v prihodnjih tednih obiskati Tunizijo. Minuli konec tedna pa je omenila idejo, po kateri bi na severu Afrike vzpostavili begunsko taborišče in s tem ustavili tok ilegalnih migracij v Evropo.
Chahed pa je v zvezi s tem pred pogovori z Merklovo za nemški Bild dejal, da njegova država nima zmožnosti, da bi gostila takšno taborišče. Merklova je na novinarski konferenci včeraj povedala, da s Chahedom o tej ideji nista govorila. Poudarila je tudi, da Tunizija ni ključna tranzitna država.
Le odstotek migrantov, ki prek Sredozemlja prihaja v Italijo in dalje v Evropo, je iz Tunizije, je izpostavila Merklova in s prstom pokazala na Libijo.
Merklova s Chahedom obiskala tudi prizorišče decembrskega napada na božični sejem v Berlinu, ki ga je zagrešil nesojeni prosilec za azil iz Tunizije. Anis Amri je z ugrabljenim tovornjakom 19. decembra zapeljal med stojnice in ubil 12 ljudi.
Nemške oblasti so pred napadom Amriju zavrnile prošnjo za azil, a ga zaradi izgubljenih dokumentov niso mogle vrniti Tuniziji. Chahed je včeraj ponovil, da so tunizijske oblasti v primeru Amrija ravnale ustrezno. Spomnil je tudi, da je Amri pred izvedbo napada pet let živel v Evropi.