Kolumbija je po pol stoletja državljanske vojne, 220.000 mrtvih in osmih milijonih razseljenih oseb na dobri poti do miru in EU je ob podpisu sporazuma Revolucionarne oborožene sile Kolumbije (Farc) snela s seznama terorističnih organizacij. ZDA o tem še razmišljajo.
Slovesnega podpisa 297 strani obsežnega mirovnega sporazuma o katerem so se dogovorili na Kubi, se je v Cartageni udeležilo okrog 2500 gostov, ki so se v znamenje miru oblekli v belo. Prišli so predsedniki 15 držav latinske Amerike, generalni sekretar ZN Ban Ki Moon in državni sekretar ZDA John Kerry.
Dostojanstveniki so se pred podpisom sporazuma udeležili slovesne maše v baročni cerkvi poimenovani po jezuitu Sv. Petru Claveru, ki je v 17. stoletju pomagal uvoženim afriškim sužnjem. Mašo je vodil državni sekretar Vatikana kardinal Pietro Parolin.
Santos in Londono sta sporazum podpisala s penkalom izdelanim iz granate uporabljene v državljanski vojni. Slovesno je bilo po celi Kolumbiji, kjer so priredili koncerte in ulične zabave, podpis pa so v živo prenašali preko velikih ekranov v prestolnico Bogoto.
Vsi niso zadovoljni in nekdanji predsednik Kolumbije Alvaro Uribe, ki je vodil proteste, je Santosa obtožil, da je izdal vse žrtve, ker je preveč popuščal.
Uporniki, ki so krivi vojnih zločinov ne bodo šli v zapor, ampak bodo po priznanju lahko s prostovoljnim delom odslužili kazen. Nekaj predstavnikov upornikov bo imelo tudi zagotovljena mesta v nacionalnem parlamentu.
Farc je bila ustanovljena leta 1964 in njeni gverilci so se poleg boja proti vladi usmerili tudi v proizvodnjo in trgovino z mamili. Nekdanji predsednik ZDA George Bush mlajši je leta 2006 Farc označil za največji mamilarski kartel na svetu. Uporniki so se s sporazumom temu sedaj odpovedali.
Sporazum predvideva, da se bo okrog 7000 preostalih gverilcev Farc po referendumu podalo v 28 za ta namen posebej določenih območij, kjer bodo predali svoje orožje opazovalcem ZN.