V prestolnici Caracas so medtem v nedeljo potekali že četrti protesti proti Maduru in njegovi vladi, na katerih je prišlo do spopadov med protestniki in policijo.
Na televiziji je Maduro v nedeljo zatrdil, da se Venezuelci "čutijo ogrožene s strani ekstremnih sektorjev v ZDA". "Radikalni krogi, ki imajo oblast v Pentagonu, ameriškem južnem poveljstvu ter State Departmentu, gojijo načrte za posredovanje proti Venezueli," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
To je dejal potem, ko je ameriški predsednik Donald Trump v petek ukazal raketni napad na letalsko oporišče sirske vojske kot povračilni ukrep zaradi kemičnega napada režima, v katerem je bilo v sirskem kraju Kan Šejkun ubitih skoraj 90 ljudi.
Maduro je v preteklosti že obtožil tuje države in skupine civilne družbe, da proti njegovi vladi vodijo gospodarsko vojno.
Proti Maduru in njegovi vladi je v nedeljo na ulicah prestolnice Caracas protestiralo več tisoč ljudi. Zahtevali so zagotovila o spoštovanju človekovih pravic in razpis volitev ter izražali nasprotovanje "zdrsu države v diktaturo". Protestirali so tudi zaradi 15-letne prepovedi opravljanja javnih funkcij vodji opozicije Henriqueu Caprilesu. Po podatkih borcev za človekove pravice je policija prijela več kot 50 ljudi.
Policija je postavila blokade in proti protestnikom uporabila solzivec, vodne topove in gumijaste naboje. Protestniki so v policiste metali kamenje in molotovke, skupina protestnikov pa je razdejala neko vladno poslopje. Ranjenih je bilo 17 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Venezuelski notranji minister Nestor Reverol je dejal, da gre za "teroristična dejanja fašističnih skupin".
Gospodarske in življenjske razmere v tej z nafto bogati južnoameriški državi se že leta poslabšujejo. Prebivalstvo trpi posledice visoke inflacije zaradi relativno nizkih cen nafte, v državi primanjkuje zdravil in hrane.