S tem namerava ta baltska država okrepiti svojo varnost in preprečiti tihotapljenje.
Baltske države so večkrat izrazile zaskrbljenost zaradi militarizacije eksklave, ki leži med Poljsko in Litvo, članicama EU in Nata. Vilnius namerava gradnjo 130 kilometrov dolge ograje začeti spomladi, dokončana pa naj bi bila do konca leta, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal litovski notranji minister Eimutis Misiunas.
"Razlogi so tako ekonomski - preprečiti tihotapljenje, kot geopolitični - krepiti zunanje meje EU," je povedal Misiunas. "Ograja ne bo ustavila tankov, a jo bo težko preplezati," je dodal. Ograja naj bi bila namreč visoka dva metra. Stala naj bi okoli 30 milijonov evrov, večinoma pa naj bi jo financirali s sredstvi EU.
Mejo s Kaliningradom trenutno izkoriščajo kriminalci za tihotapljenje cigaret v Litvo. Po besedah Misiunasa pa bodo z ograjo preprečili tudi "čezmejne provokacije". Pri tem je spomnil na incident iz leta 2014, ko je Estonija Rusijo obtožila ugrabitve obveščevalnega agenta na meji.
Moskva je v Kaliningradu lani namestila rakete iskander, ki lahko nosijo jedrsko konico, na območju Baltika tudi pogosto izvaja vojaške vaje, kar na Poljskem in v Litvi sproža veliko zaskrbljenost.
V trojici baltskih držav in na Poljskem je trenutno v teku namestitev zavezniških vojakov, cilj pa je Rusijo odvrniti od prilaščanja ozemlja, kot se je to zgodilo leta 2014 s priključitvijo ukrajinskega Krima. Kremelj zanika vsakršne ozemeljske težnje na območju, Nato pa obtožuje poskusa obkolitve Rusije.
V Litvi in preostalih dveh baltskih državah bodo v prihodnjih mesecih tudi ZDA namestile del oklepne brigade, katere pripadniki se bodo izmenjevali po sistemu rotacij. Koliko teh vojakov naj bi bilo, ni javno znano, a litovske oblasti pričakujejo, da bodo v prihodnjih mesecih gostile več sto ameriških vojakov, ki bodo s pripadniki vojska drugih zaveznic sodelovali na vojaških vajah.
Ameriška brigada je v skladu z odločitvijo administracije odhajajočega ameriškega predsednika Baracka Obame o krepitvi vzhodnega roba zavezništva prejšnji teden pripotovala na Poljsko, pri čemer gre za eno izmed največjih namestitev ameriških sil v Evropi po koncu hladne vojne.
Prihodnja ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je dala vedeti, da si bo prizadevala za rahljanje napetosti s Kremljem, o vprašanju zadnje namestitve ameriških vojakov ob ruskih mejah pa se za zdaj ni izrekla.
Po besedah poljskega obrambnega ministra Antonija Macierewicza bo na Poljskem v prihodnjih letih nameščenih skupaj 7000 ameriških in Natovih vojakov.
Okoli 300 ameriških marincev je danes prispelo tudi na Norveško. Ta skandinavska država, ki prav tako meji na Rusijo, je oktobra lani sporočila, da je pozitivno odgovorila na prošnjo ZDA za namestitev njihovih sil na svojih tleh.
Ameriški vojaki se bodo tudi na Norveškem izmenjevali po sistemu rotacij, misijo pa - da bi se izognili jezi Moskve - predstavljajo kot enoletni preizkus marincev za usposabljanje in izvajanje vojaških vaj z norveško vojsko v težkih razmerah, navaja AFP.
Rusijo je napotitev ameriških sil na Norveško kljub temu ujezila. Na ruskem veleposlaništvu v Oslu so povedali, da se s tem varnostne razmere na severu Evrope zagotovo ne bodo izboljšale.
Norveška je pred vstopom v Nato leta 1949 v izogib ruskim strahovom obljubila, da na njenih tleh ne bo tujih vojakov, dokler ne bo napadena oz. ji ne bo grozil napad. Vlada v Oslu pa sedaj sporoča, da Natove sile redno izvajajo vaje na njenih tleh in da namestitve ameriških vojakov po sistemu rotacij niso enake odprtju stalnega ameriškega vojaškega oporišča.
ZDA so v predorih v norveških gorah shranile velike količine vojaškega materiala, a do danes na norveških tleh ni bilo ameriških vojakov.