Samostojnost Kosova je doslej priznalo 116 držav. Slovenija je to storila 5. marca pred desetimi leti. Med 28 državami članicami EU Kosova ni priznalo pet držav (Španija, Slovaška, Ciper, Grčija in Romunija). Kosovo je član nekaterih mednarodnih in nevladnih organizacij. V nekaterih je članica država sama, v drugih skupaj ali kot začasna upravna misija Združenih narodov na Kosovu (Unmik).
Unmik so ustanovili leta 1999 po koncu vojne na Kosovu med med kosovsko osvobodilno vojsko in takratno vojsko Zvezne republike Jugoslavije. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom ZN je prehodna kosovska vlada 17. februarja 2008 enostransko razglasila neodvisnost od Srbije. Ta še vedno zavrača kosovsko samostojnost, je pa v okviru bruseljskega dogovora iz leta 2013 Beograd pristal na pogovore o normalizaciji odnosov s Prištino.
Odnosi s Srbijo so se nekoliko izboljšali, a so še daleč od normalnih. Nekoliko se je izboljšal položaj kosovskih Srbov, predvsem zaradi tega, ker so Srbi začeli sodelovati v političnem življenju Kosova. Prav kosovski Srbi so imeli ključno vlogo pri oblikovanju zadnje kosovske vlade pod vodstvom Ramusha Haradinaja, saj je vladajoča koalicija z njihovimi glasovi v parlamentu dobila zadostno podporo. V začetku leta je javnost sicer pretresel umor znanega, zmernega srbskega politika Olivera Ivanovića, ki je bil v javnem konfliktu s srbsko vlado.
Kosovo se sooča tudi z drugimi odprtimi vprašanji. V zadnjem času so duhove burile zahteve po ukinitvi posebnega sodišča za vojne zločine na območju Kosova, a so se v Prištini nato uklonili mednarodnemu pritisku. Prve sodbe sodišča je pričakovati še letos.
Zastal je tudi proces mednarodnega priznavanja Kosova, zatika se pri ratifikaciji sporazuma o meji s Črno goro. Stalnici kosovskega vsakdana sta tudi vseobsegajoča korupcija in visoka stopnja brezposelnosti. Državi je sicer uspelo v zadnjem času zabeležiti gospodarsko rast, ki trenutno presega štiri odstotke, ter zgraditi ali obnoviti v vojni uničeno cestno infrastrukturo.
Le nekaj dni pred deseto obletnico samostojnosti Kosova je Evropska komisija objavila novo širitveno strategijo za države Zahodnega Balkana, ki je v Prištini niso sprejeli z naklonjenostjo, saj naj bi Kosovu, edini državi, ki je nastala po razpadu socialistične Jugoslavije in še ni dočakala vizumske liberalizacije za EU, namenjala premalo evropske perspektive. Članstvo Kosova v EU in Nato za uradno Prištino sicer nima alternative.