Mnogi so pričakovali, da se bo Andrej Plenković na TV soočenju z Zoranom Milanovićem vrnil v HDZ. A izkazalo se je, da je bila ta vrnitev zgolj pro forma, v kolikor sploh. Na to so dale misliti tudi Plenkovićeve ocene, ki so jih povzeli mediji: »Vsi tisti, ki so se v določenem trenutku dali na razpolago hrvaški državi, kot Perković in Mustača, so, v času, ko je bil obstanek Hrvaške ogrožen, prispevali svoje".
Obstoj samostojne in neodvisne Hrvaške je bil ogrožen prav zaradi ljudi kot sta Perković in Mustača. Res, da je del Udbe prešel v organe nove hrvaške oblasti, a zgolj zato, da je zagotovil, da bi se nič politično ne spremenilo. Tako kot v Sloveniji. Kakšen prispevek je dal Josip Perković domovinski vojni, vemo iz zgodbe, ki je postala črna legenda osamosvojitvene zgodbe RH. Josip Perković je namreč skupaj s KOS-om JLA izpeljal likvidacijo Mire Barešića, kot povedo zgodovinski viri.
Komaj so njegov spomenik odkrili, že je bil oskrunjen. Kot spomenik Jeanu Michelu Nicolieju v Vukovaru, ki so ga neznanci popackali z rdečo barvo. Kdo je to storil, si lahko vsakdo pojasni sam. Nicolieju so rdeč madež postavili na mesto, koder ga je ubila krogla, na lateralni del zatilja. Padel je namreč kot ujetnik v Ovčari. Tako so - v luči možne postavitve spomenika Miloševiću, poslednjemu evropskemu nacionalsocialistu, natančno povedali, da bi ravnali še enkrat enako, če bi le bila priložnost.
Sporočilo, ki ga ob vsem tem volilcem daje Andrej Plenković sovpada z njegovo identiteto bruseljskega uradnika. To pomeni, da je potrebno čim manj spremeniti, da bi se ustaljena razmerja moči ne podrla. Važno pa je, da se potegne milijon evrov na mandat, za nič odgovornosti. Tako kastriran »nasprotnik« je idealen »partner« Zoranu Milanoviću. Pozoren opazovalec ni mogel spregledati velikega naslova v enem od časopisov, ki je najbolj nasproten ideji, na kateri je bila zasnovana Tuđmanova HDZ: »Plenković in Milanović: bivša sodelavca v vojni za volilce«.
Torej sta se eden in drugi poenotila do te mere, da je sedaj volilna baza skupna. In se potegujeta za naklonjenost volivcev znotraj istega bazena?! Vsi vemo, da je to realno nemogoče. Kakšni so torej zakulisni nameni urednikov, ki to objavljajo? Tudi ni mogel nihče spregledati izjave kontroverznega predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle, Tihomirja Oreškovića, da sta Plenković in Milanović kot dva brata. Ta trditev bi bila resnična, kajti očeta obeh sta bila pomembna funkcionarja prejšnjega režima in tudi prijatelja. Plenković ima permisiven odnos do zločinov prejšnjega režima, kar je v nasprotju z volilno bazo, ki bi jo moral zastopati. In nima realnega odnosa do osamosvojitve, kajti sicer bi apriorno zavrnil Milanovića, človeka, ki je ocenjeval, da je udeležba v domovinski vojni zgolj za »reveže" (emitirala TV Bujica).
Zdi se, da je Radmanovizija (Hanzi TV na Hrvaškem) izbrala zgolj predsednika HDZ in SDP zato, da bi v publiki testirala idejo velike koalicije najmočnejših hrvaških strank. Mediji, ki so blizu mitologiji titoizma, so se odzvali na enak način (Jutarnji list). V zadnjem mesecu se preigravata dva scenarija: eden je ta, da bo Most dobil veliko in bo nujni člen koalicije: nastala bi nova vlada HDZ – Most (najverjetneje), ki bi nekdanjih komunistom omogočila spet držati vajeti v rokah. Na Hrvaškem se do naslednjih volitev namreč ne bi nič spremenilo. A te bi bile tako kot sedanje, predčasne, kajti, kajti koalicija HDZ – Most ne bi zdržala.
Drugi scenarij pa je velika koalicija, v kateri bi bila HDZ blokirana pri uresničevanju kakršne koli reforme, ki bi nekdanjo partijsko kasto (ta stoji za Milanovićem) ogrozila na oblasti. Velike koalicije sicer nastajajo v urejenih demokracijah, kar Hrvaška in Slovenija – zaradi dediščine titoizma – nista. Šele nemško sodišče je po 25. letih namreč obsodilo en sam udbovski zločin, a bilo jih je morje. Plenković je format politika, ki bi tukaj zagotovo prvi popuščal. V vsakem primeru si Milanović (in njegovo zaledje) kupuje prepotreben čas, v katerem bi lahko izvajajo zakulisno oblast. Kot sicer od leta 1945, z izjemo desetletja hrvaške osamosvojitve.
Situacijo je tako rekoč nemogoče razlagati, kajti ključni akterji spreminjajo svoja stališča iz meseca v mesec in to radikalno. Poglejte samo Tihomirja Oreškovića. Če bi izvorna HDZ leta 1989 začela na tak način uresničevati idejo samostojne hrvaške države – pri tem pa vsak mesec spremenila stališče, ne bi bila niti danes niti protektorat ZN. Preprosto izginila bi pod Miloševićem, za črto, ki jo je zarisal memorandum SANU, to je Karlobag - Virovitica.
Članek je bil objavljen v najbolj branem hrvaškem političnem tedniku 7Dnevno, ki se ga dobi tudi v Sloveniji.
