Predsedujoči sodnemu senatu O-Go Kwon, ki je skoraj dve uri prebiral sodbo, je ob tem pojasnil, da se mu bo od kazni odštel čas, ki ga je že preživel v priporu, kar je okoli sedem let. Karadžić se lahko na obsodbo pritoži, do pravnomočnosti obsodbe pa bo ostal v priporu v Scheveningnu.
Sodišče ga je kot takratnega predsednika Republike srbske in vrhovnega poveljnika vojske spoznalo za krivega za genocid nad Bošnjaki v Srebrenici julija 1995, ko so sile bosanskih Srbov po padcu te bošnjaške enklave v njihove roke ubile več kot 8000 Bošnjakov.
"Karadžić je vedel, se je strinjal in ni preprečil ubijanja Bošnjakov" v okviru načrta, katerega cilj je bilo njihovo uničenje, je dejal sodnik.
Sodišče ga je spoznalo tudi za krivega za več kot triletno obleganje Sarajeva, med katerim je bilo ubitih več kot 10.000 ljudi, med njimi 1500 otrok. Karadžić je podpiral in odobril topniško obstreljevanje Sarajeva in ostrostrelske napade na civiliste s strani sil bosanskih Srbov. "Obtoženec je koristil ostrostrelske napade in teror kot pritisk na bošnjaško vodstvo in mednarodno skupnost zaradi uresničevanja svojih političnih ciljev," je dodal Kwon.
Krivega ga niso spoznali samo za genocid v sedmih občinah na zahodu BiH - Ključ, Sanski Most, Prijedor, Vlasenica, Foča, Zvornik in Bratunac. Kot je dejal Kwon, "sodišče nima dokazov, da bi lahko izven vsakega dvoma presodilo, da je bil v teh občinah storjen genocid". Glede te obtožbe je sicer sodišče prvič razsojalo.
Prvič je razsojalo tudi glede zajetja 377 modrih čelad, ki so jih sile bosanskih Srbov kot talce zadrževale maja in junija 1995. Karadžića so spoznali za krivega, ker je spodbujal in odobraval njihovo ugrabitev. "Obtoženec nosi individualno poveljniško odgovornost za kaznivo dejanje zajetja talca kot kršitev zakona in pravil vojne," je dejal sodnik Kwon.
To je zgodovinska sodba, saj gre za najvišjega politika, ki mu je sodišče izreklo sodbo, potem ko je bivši srbski predsednik Slobodan Milošević umrl še pred koncem sojenja leta 2006.