Študijo je za časnik izvedel observatorij za migracije na univerzi v Oxfordu in prvič kaže, kako bi bil videti trg delovne sile v Veliki Britaniji, če bodo Britanci na referendumu 23. junija glasovali za odhod iz unije. Kaže tudi, s kakšnimi težavami se bo soočila vlada, če bo želela znatno zmanjšati priseljevanje, ne da bi škodovala večjemu delu gospodarstva, piše časnik.
Avtor poročila Carlos Vargas-Silva je dejal, da so na Otoku v številnih panogah zaposleni priseljenci iz EU, mnogi med njimi v slabše plačanih dejavnostih, kot sta turizem in proizvodnja. "Tudi če bi po odločitvi za izstop spremenili sistem priseljevanja, bi vsak sistem selekcije delavcev iz EU na podlagi njihovih sposobnosti in plačila verjetno najhuje prizadel prav te panoge," je menil.
Na 2,2 milijona državljanov EU, ki že delajo in živijo v Veliki Britaniji, brexit najverjetneje ne bo vplival.
Priseljevanje je sicer ena od glavnih tem v predreferendumski kampanji. Zagovorniki izstopa iz unije menijo, da Velika Britanija lahko samo tako znova dobi nadzor nad svojimi mejami. Poudarjajo tudi, da bi po brexitu lahko prišli v Združeno kraljestvo najboljši strokovnjaki, ne glede na to, od kod so, ter da bo migracijska politika prožnejša.
Tisti, ki menijo, da bi morala Velika Britanija ostati v povezavi, po drugi strani poudarjajo, da bi zaradi strožjih pravil za pridobitev vizuma po izstopu škodo utrpela predvsem podjetja, ki delovno silo dobijo iz sveta.