Člani spodnjega doma so namreč svojo odločitev javno objavili že pred glasovanjem, česar ne bi smeli storiti. V nasprotju s pravilnikom so voditelji strank svojim strankarskim kolegom naročili, kako morajo glasovati, je še poročal BBC.
Poleg tega predsednica ni imela pravice do obrambe, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil začasni predsednik spodnjega doma. Sporočil je še, da bodo o tem vprašanju ponovno razpravljali.
Maranhao je tako ugodil zahtevi generalnega državnega tožilca in nekdanjega ministra za pravosodje v vladi Rousseffove Joseju Eduardu Cardozu, ki je zagotovil obrambo predsednice v parlamentu.
O začetku postopka odstavitve predsednice države naj bi v 81-članskem senatu glasovali v sredo, a še ni jasno, ali bo glasovanje sploh potekalo, navaja BBC.
Predsednik zgornjega doma brazilskega parlamenta Renan Calheiros je pozneje sporočil, da se bo glasovanje o postopku odstavitve brazilske predsednice Dilme Rousseff ta teden nadaljevalo po načrtih. Kot je dejal, bo ignoriral potezo Maranhaa, ki je razveljavil glasovanje. Calheiros je po poročanju AFP Maranhaovo potezo označil za absolutno neprimerno, Maranhao pa se po njegovih besedah "igra z demokracijo".
Opozicija se bo na vrhovnem sodišču na odločitev predsednika spodnjega doma najverjetneje pritožila, navaja AFP. Rousseffovo obtožujejo "zločina zaradi odgovornosti", kar lahko obsega dejanja, ki ogrožajo nacionalno varnost, ali pa nespoštovanje proračunskih omejitev. Ravno slednje je največji problem brazilske predsednice.
Pred volitvami leta 2014 naj bi namreč poneverjala proračunske izkaze z nezakonitim izposojanjem denarja iz državnih bank in to prikazovala kot proračunske prihodke. Sama sicer trdi, da to ni nič takega in da so to počele tudi druge vlade pred njeno. Pobudo za njen odpoklic zato označuje za državni udar in boj za oblast.
Poleg tega se brani tudi pred sumi vpletenosti afero Petrobras. V to afero je vpletenih več vodilnih politikov, v glavnem iz vladajoče koalicije, ki so v zameno za podkupnine in ugodnosti izvajali različne usluge direktorjem tega vodilnega brazilskega naftnega podjetja.
V spodnjem domu je 17. aprila za začetek postopka odstavitve glasovalo 367 od 513 poslancev. Maranhao, ki je mesto začasnega predsednika zasedel pretekli četrtek, je glasoval proti. Na položaju predsednika je nadomestil Eduarda Cunho, ki je bil suspendiran zaradi vpletenosti v afero Petrobras. V to afero naj bi bil vpleten tudi predsednik spodnjega doma brazilskega parlamenta.