Priljubljena spletna enciklopedija, ki sodi med najbolj priljubljene spletne strani in dnevno pritegne več milijonov uporabnikov, bo zatemnjena 24 ur. "Če bo sprejeta, bo zakonodaja ogrozila svoboden in odprt internet in prinesla nova orodja za cenzuro mednarodnih spletnih strani v ZDA," opozarjajo v fundaciji Wikimedia.
Sporna zakonodaja je sestavljena iz predloga zakona za zaščito IP, ki ga obravnava senat, ter predloga zakona za zaustavitev spletnega piratstva, o katerem razpravlja predstavniški dom ameriškega kongresa. Med njunimi podporniki sta ameriška glasbena in filmska industrija, pa tudi na primer ameriška trgovinska zbornica, ki si prizadevajo za preprečitev spletnega piratstva. To ogroža namreč avtorske pravice in delovna mesta, opozarjajo.
Kritiki pa menijo, da bi zakonodaja lahko ogrozila tehnološko industrijo in kršila pravice svobode govora. Najbolj sporni del zakonodaje je predlog zakona, ki bi zveznim oblastem omogočil uvrstitev spletnih strani, ki naj bi razširjale piratsko vsebino, na črno listo. Te strani bi lahko postale nedosegljive za ameriške uporabnike svetovnega spleta.
Že decembra lani so ustanovitelji spletnih velikanov Google, Twitter, Wikipedia, Yahoo in drugih izrazili zaskrbljenost zaradi predlogov, pri čemer so v odprtem pismu poudarili, da bi takšna zakonodaja "ameriški vladi dala moč cenzure na spletu s tehnikami, podobnimi tistim, ki jih uporabljajo Kitajska, Malezija in Iran".
Wikipedia je bila 15. januarja stara 11 let in je največja enciklopedija v zgodovini. Objavila je namreč več kot 20 milijonov prispevkov v 282 jezikih.
V Wikimedii so sicer pojasnili, da je več kot 1800 prostovoljcev, ki skrbijo za spletno stran, v zadnjih tednih razmišljalo o najboljšem načinu protesta. Med možnostmi so bile verzija, po kateri bi na priljubljeni spletni enciklopediji objavili opozorilni oglas, pa tudi verzija, po kateri bi bila blokirana Wikipedia po vsem svetu. Na koncu so se odločili za obliko protesta, v kateri bodo zatemnili le angleško verzijo strani.
Potezo je na spletnem socialnem omrežju Twitter prvi naznanil ustanovitelj Wikipedie Jimmy Wales, ki pravi, da je predlagana zakonodaja grožnja svobodnemu, odprtemu in varnemu spletu. Ob tem je ljudi pozval, da se pridružijo akciji. "Ena od stvari, ki smo se jih naučili v zadnjem času ob dogodkih Arabske pomladi je ta, da je internet zelo učinkovito orodje za javnost, da se ta organizira in doseže, da se njen glas sliši," je pojasnil.