Čović, ki je tudi vodja HDZ BiH, je ta teden dejal, da bi "državljanska država" v BiH pomenila unitarno, s tem pa tudi muslimansko državo, saj bi bile s tem pod vprašaj postavljene pravice drugih dveh narodov v BiH. Podobno izjavo je podal tudi pretekli teden v Bruslju na srečanju članov predsedstva s predsednikom Evropske ljudske stranke Josephom Daulom.
Izetbegović trdi, da cilj Čovića oziroma HDZ ni ozemeljska razdelitev BiH, temveč razdelitev volilne baze oziroma radiotelevizije BiH, institucij in ministrstev, kot poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
"Zato je Dragan Čović pred Daulom napadel s tezo o 'bošnjaški skrajni desnici' in 'namerah o ustanovitvi muslimanske države na tleh BiH'. To seveda ne obstaja, obstaja pa hrvaška skrajna desnica in s sodbo haaškega sodišča potrjeni skupni zločinski načrt," je za portal Slobodna Bosna povedal bošnjaški član predsedstva.
Povedal je še, da je tem trditvam, ki izhajajo iz preteklosti, dala nov zagon "islamofobija, ki jo je izzvala migrantska kriza". "Cilj je oslabiti položaj Bošnjakov (...) in kompenzirati slabljenje položaja HDZ po sodbi haaškega sodišča (Jadranku) Prliću in drugim ter izvajati pritisk, da bi sprejeli rešitve v skladu z željami HDZ," je še zatrdil.
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je konec novembra lani v prizivnem postopku potrdilo prvostopenjske sodbe šestim bivšim visokim predstavnikom samooklicane medvojne hrvaške tvorbe Herceg-Bosne, med njimi bivšemu predsedniku vlade Herceg-Bosne Jadranku Prliću na 25 let zapora. Šesterico so spoznali za krive vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Bošnjaki med letoma 1992 in 1994 zaradi etničnega čiščenja, pa tudi zaradi organiziranja koncentracijskih taborišč ter umorov, mučenj in posilstev v Hercegovini in osrednji Bosni.
Prizivni senat je tudi pritrdil, da je obstajal skupni zločinski načrt s ciljem etničnega čiščenja Bošnjakov na območju Herceg-Bosne in da je potekal mednarodni oboroženi spopad ob vpletenosti Hrvaške ter stanje okupacije.
Izetbegović je sicer komentiral tudi spore o spremembah volilne zakonodaje v parlamentu BiH. Izrazil je pričakovanje, da bodo o tem razpravljali po posvetih posrednikov EU, ZDA in urada visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH z vodstvi političnih strank in izoblikovanju obrisov možnih rešitev, še navaja Hina.