Kot je poslancem povedal Monti, je sicer tudi sam kritik pretirane strogosti, vendar pa gre po njegovih besedah za zapozneli odziv na to, da je grška politika s slabimi odločitvami v preteklih letih uničevala državo in njeno prihodnost.
Monti vseeno ni naklonjen vse močnejšim glasovom, da bi bilo treba Grčijo za njene napake ostro kaznovati in jo preprosto izključiti iz območja skupne valute. "Ne smemo dovoliti, da evro postane dejavnik razdruževanja in delitev med evropskimi državljani. To tveganje obstaja," je bil jasen predsednik italijanske tehnične vlade.
"Za EU je pomembno, da vključuje in ne izključuje," pravi Monti, ki obenem na grškem primeru opozarja, da je treba potrebe po tesnejši integraciji v Evropi uskladiti s potrebami demokracije. Pot, ki bi v dobro tesnejše integracije žrtvovala demokracijo, bi bila zanj zelo nevarna.
Po Montijevih besedah je trenutna kriza, za katero upa, da je rešitev na dosegu roke, rodila vse preveč stereotipov. Prav tako je razdelila evropske državljane in države razvrstila v osrednje in obrobne. "To je treba kategorično zavrniti," je zatrdil.
Prvi mož italijanske vlade je ob tem spomnil na zgodovinsko odgovornost za trenutno krizo, ki jo je treba pripisati tudi Nemčiji in Franciji, torej držav iz osrčja območja evra.
Ti dve največji evropski gospodarstvi sta sredi minulega desetletja namreč dosegli omilitev pravil pakta o stabilnosti in rasti, ki postavlja temelje javnofinančne stabilnosti v evrskem območju. S tem sta postavili temelje današnje krize in odvzele verodostojnost njegovemu institucionalnemu okviru. Ob tem ni pozabil omeniti, da je bila predsedujoča država EU takrat prav Italija.
"Nemčija in Francija sta takrat raje dokazovali svoj političen vpliv na druge članice kot ohranjali mehanizem spoštovanja in uveljavljanja pravil. Danes to priznavajo voditelji obeh držav," je povedal.
V razpravi je bila večina poslancev polna pohval na račun delovanja italijanske vlade pod Montijevim vodstvom, ki je povrnil verodostojnost tretjemu največjemu evropskemu gospodarstvu. Prvi mož politične skupine liberalcev Guy Verhoftadt je tako zatrdil, da bi se morala Grčija zgledovati po Italiji.
Hudomušno je pripomnil, da bi lahko Monti po končanem delu v Italiji spomladi prihodnje leto preprosto nadaljeval v Grčiji kot neke vrste evropski krizni premier.
Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je medtem znova izrazil mnenje številnih poslancev, še posebej tistih iz levosredinskih strank, da Grčija v trenutnih razmerah ne potrebuje več strogega varčevanja temveč strategijo za gospodarsko rast.
Tudi Monti je v razpravi ocenil, da pretirano poudarjanje varčevanja trenutno v EU ni prava pot. Po njegovi oceni bi moralo biti t.i. zlato fiskalno pravilo uravnoteženih proračunov oblikovano tako, da se države lahko vseeno zadolžujejo, če denar porabljajo za razvojne investicije.