Da bo ustavitev izvoza zagotovo doletela tudi druge članice unije, če te ne bodo prenehale s sovražnimi dejanji proti islamskimi republiki, je po poročanju iranske tiskovne agencije Mehr danes zagrozil namestnik ministra za nafto in vodje državne naftne družbe Ahmad Kalebani.
Za ustavitev izvoza nafte se je Iran odločil, potem ko je EU nedavno uvedla stroge sankcije proti tej državi zaradi njenega jedrskega programa, med katerimi je tudi postopen embargo na uvoz iranske nafte. Ta bo v celoti stopil v veljavo s 1. julijem.
Iran v EU izvozi več kot 20 odstotkov svoje nafte, največ v Italijo, Španijo in Grčijo. Od te nafte so torej najbolj odvisne države, ki jih je dolžniška kriza hudo prizadela in se spopadajo s hudimi javnofinančnimi težavami.
Dosedanji ukrepi, tj. ustavitev izvoza v Veliko Britanijo in Francijo, ki so jo v Teheranu napovedali v soboto in je bila uveljavljena danes, so sicer v veliki meri simbolični. Omenjeni državi namreč ne uvozita veliko iranske nafte - v Franciji ta predstavlja le okoli tri odstotke, v Veliki Britaniji pa manj kot odstotek vsega uvoženega črnega zlata.
Financial Times je sicer v današnji izdaji poročal, da Iran sedaj išče morebitne kupce za skoraj četrtino letnega izvoza nafte. Indijskim in kitajskim rafinerijam naj bi skušal prodati dodatnih 500.000 159-litrskih sodov surove nafte na dan z dobavo v aprilu, je časnik izvedel pri obveščenih virih.
Če do sredine marca kupca ne bo našel, bo prisiljen neprodane sode nafte shraniti v supertankerjih ali zmanjšati črpanje nafte. Oba ukrepa pa bi lahko zvišala ceno nafte, dodaja FT.
V Teheran je sicer danes prispela delegacija Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki išče možne rešitve spora o iranskem jedrskem programu.
Gre za drugi obisk delegacije IAEA v treh tednih in pomeni ključen preizkus pripravljenosti Irana na vsebinske pogovore glede njegovih sumljivih jedrskih dejavnosti, na katere je agencija opozorila v svojem novembrskem poročilu.