Hrvaška delegacija je najprej položila venec pri spomeniku hrvaškim žrtvam povojnih pobojev na pokopališču Dobrava v Mariboru, osrednja komemoracija pa je bila na Pliberškem polju, prav tako spominska maša. Tam pa je avstrijska policija odvzela orožje osemnajstim članom častne čete hrvaške vojske, ki so se z njim želeli udeležiti spominske slovesnosti.
Avstrijska policija je bila po poročanju hrvaških medijev obveščena o njihovem prihodu. Po pisanju hrvaških spletnih portalov je šlo za ceremonialno-protokolarno orožje, s katerim ni mogoče streljati, policisti pa so ga po zaključku slovesnosti vrnili.
Po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina je avstrijska policija pojasnila, da je prišlo do nesporazuma v komunikaciji. Avstrijska državna policija je bila po navedbah medijev obveščena, da častna četa hrvaške vojske prihaja s protokolarnim orožjem, a o tem ni obvestila lokalne policije.
Spominski pohod opravi vsako leto praktično vsak hrvaški politični vrh.
15. maja 1945 so pripadniki mednarodnih zavezniških sil več tisoč poraženih hrvaških ustašev izročili jugoslovanskim partizanom. Po navedbah hrvaških virov se je zavezniškim silam predalo približno 95.000 ljudi, od tega večina vojakov.
Na Pliberškem polju so jugoslovanski partizani ustrelili del ujetih hrvaških vojakov, ostale pa so nekaj mesecev v "kolonah smrti" peljali po vseh krajih takratne Jugoslavije. Ob tem je veliko ujetnikov umrlo ali bilo ubitih, omenjene dogodke pa na Hrvaškem imenujejo križev pot.
Hrvaški sabor je leta 2012, po 11 letih, ukinil pokroviteljstvo nad komemoracijo "zaradi zlorabe žrtev in ustaške ikonografije". Letos je pokroviteljstvo kljub nasprotovanju opozicije prevzel hrvaški sabor.