»Pripravili bomo zakon o lustraciji. Ta ne bo predstavljal lova na čarovnice niti ne bi smel biti pregon kogarkoli, ampak mora biti lustracija nit vodila, da noben zločin od maja 1945 ne sme ostati nekaznovan. Tudi Izrael še danes lovi naciste, zato ne vidim razloga, zakaj ne bi tudi mi lovili zločincev iz komunističnega režima,« je v nedavnem intervjuju za tednik Globus izjavil podpredsednik hrvaškega sabora Ivan Tepeš.
Osnutek zakona pripravlja združenje Hrvaški križev pot, ki ga vodi Bruna Esih, bodoča svetovalka predsednice republike Kolinde Grabar Kitarović. Član tega združenja je bil do nastopa funkcije tudi minister za kulturo Zlatko Hasanbegović. Kot poročajo hrvaški mediji, se je na nedavnem srečanju s češkim veleposlanikom na Hrvaškem Martinom Kosatkom pogovarjal tudi o odprtju arhivskega gradiva komunističnega režima in čeških izkušnjah z lustracijo. Podobno naj bi se minister srečal še z drugimi veleposlaniki nekdanjih komunističnih držav, ki so izvedle lustracijo.
Kot nam je povedal Bože Vukušić, nekdanji član strokovnega sveta pri komisiji za odkrivanje komunističnih zločinov, ki je delovala pri hrvaškem saboru, naj bi trenutno zbirali vse lustracijske zakone, ki so jih sprejele srednjeevropske države po padcu komunizma. Nato naj bi oblikovali posebno skupino strokovnjakov, v kateri naj bi bilo največ zgodovinarjev, ti bi pripravili predlog zakona in ga dali v javno obravnavo. Kakšna naj bi bila hrvaška lustracija, Vukušiću ni znano.
Esihova je za hrvaške medije dejala, da se morda zakon o lustraciji ne bo tako imenoval, vendar da se morajo po 25 letih soočiti »s posledicami totalitarizma in represije ter preteklostjo vseh nas«. V svojih prejšnjih intervjujih je izpostavljala, da imajo na Hrvaškem še vedno težave z ljudmi iz Udbe oziroma novimi ljudmi, ki so prevzeli isto metodologijo dela: »Tudi mimo udbovske sodelavske mreže obstajajo ljudje, ki so kršili človekove pravice in svobodo drugih, njihovo delovanje ne sme ostati skrivnost, prav tako ne morejo delovati v organih državne oblasti.«