Clintonova je doslej trdila, da je z zasebnega strežnika elektronske pošte, ki ga je uporabljala od leta 2009, ko je postala državna sekretarka, izbrisala le pošto, ki ni bila povezana z delom.
Kampanja republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa je sporočila, da to pomeni, da Clintonova doslej ni govorila resnice in se sprašuje, kaj je v drugih izbrisanih sporočilih.
Novica o 30 pismih, ki bi lahko bili povezani z Bengazijem, je prišla na dan med sodnim zaslišanjem v eni od številnih tožb, ki jih je proti Clintonovi vložila konservativna organizacija Judicial Watch.
FBI in State Department sta dobila dostop do 55.000 elektronskih sporočil, ki niso razkrila nič dovolj spornega in FBI se je odločil, da ne bo predlagal kazenske ovadbe proti Clintonovi, ki je dejala, da je veliko pošte izbrisala, ker ni bila povezana z delom oziroma je bila zasebne narave.
Trump je pred tedni pozval na pomoč celo ruske hekerje naj najdejo njeno elektronsko pošto, česar mu ni bilo treba, saj jo je s strežnika obnovil FBI in jo predal State Departmentu v redakcijo morebitnih zaupnih informacij pred objavo.
State Department je sedaj sredi dela. Če je omenjenih 30 elektronskih sporočil povezanih z Bengazijem, bodo proti Clintonovi letele še obtožbe, da je lagala pod prisego v kongresu ali med preiskavo. State Department trdi, da mora še preveriti, ali gre za kaj novega ali le duplikate tistega, kar je bilo že prej objavljeno.
Judicial Watch je v torek pripravil tudi 25 pisnih vprašanj okrog strežnika, na katera mora Clintonova odgovoriti do 29. septembra. To je ukazal drug sodnik.
Glavobol demokratske predsedniške kandidatke bo še večji po za danes predvideni objavi poročila FBI pravosodnemu ministrstvu o preiskavi po kateri ni priporočil kazenske ovadbe. Objavljeni bi naj bili tudi zasebni zapiski agentov FBI, ki so zasliševali Clintonovo in kdo ve kaj je kateri agent načečkal na papir kar morda ni v uradnem poročilu.
Pred tednom dni je Judicial Watch objavil komunikacije med State Departmentom in Clintonovo fundacijo, ki po trditvah Trumpa in republikancev dokazuje lažji dostop do državne sekretarke tistim, ki so nakazali kaj denarja človekoljubni Fundaciji. Med donatorji je bil sicer tudi Trump.