Svet

Haaško sodišče Mladića obsodilo na dosmrtno kazen

Deli na:
Haaško sodišče Mladića obsodilo na dosmrtno kazen

Foto: Reuters

Haaško sodišče je danes bivšega poveljnika vojske Republike srbske Ratka Mladića obsodilo na najvišjo, dosmrtno zaporno kazen zaradi genocida v Srebrenici, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med obleganjem Sarajeva in drugih zločinov med vojno v BiH.

Mednarodna skupnost regijo, kjer ni nihče povsem zadovoljen s sodbo, poziva k spravi.

Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je 22 let po koncu vojne v BiH na svojem predzadnjem sojenju enega najbolj odgovornih za zločine med krvavo vojno v BiH, ki je zahtevala več kot 100.000 življenj, generala Mladića spoznalo za krivega v 10 od 11 točk obtožnice.

Ni ga spoznalo za krivega samo za genocid nad Bošnjaki in bosanskimi Hrvati v šestih občinah na zahodu BiH (Foča, Ključ, Kotor Varoš, Prijedor, Sanski Most in Vlasenica) leta 1992, saj je ugotovilo, da tam storjeni zločini niso pomenili genocida.

Predsedujoči sodnemu senatu, sodnik Alphons Orie je ob izreku sodbe poudaril, da so se za najvišjo, dosmrtno kazen, ki jo je zahtevalo tožilstvo, odločili zaradi teže zločinov, saj gre za "najbolj gnusne zločine, ki jih pozna človeštvo in vključujejo genocid in iztrebljanje kot zločina proti človečnosti".

Večkrat je izpostavil, da brez Mladića, ki je bil načelnik generalštaba vojske bosanskih Srbov od 12. maja 1992 do 8. novembra 1996, očitani zločini "ne bi bili izvršeni, kot so bili".

Glavni haaški tožilec Serge Brammertz je sodbo označil kot prelomnico v zgodovini sodišča in mednarodnega prava. Meni, da je upravičila odločitev VS ZN leta 1993 za ustanovitev haaškega sodišča "za zagotovitev miru preko prava, da bi odgovarjali za zločine najodgovornejši voditelji".

Obramba Mladića je še pred izrekom sodbe v izjavi izrazila pričakovanje, da bo kot nedolžen oproščen. Po sodbi je napovedala pritožbo. Sprva je Mladić izrek sodbe spremljal v sodni dvorani, po incidentu, ko je po daljšem premoru v dvorani začel kričati, da je vse laž, so ga odstranili iz dvorane in je izrek nato spremljal v posebni sobi.

Sodišče je v sodbi potrdilo, da je bil v Srebrenici storjen genocid, ko je od julija do oktobra 1995 vojska bosanskih Srbov sistematično pobila več kot 8000 bošnjaških moških in dečkov. Mladić je kot poveljnik vojske, kot nadrejeni, načrtoval, sprožal, ukazal in pomagal pri teh zločinih.

Mladić je bil spoznan tudi za krivega za obleganje Sarajeva, ki je bilo najdaljše obleganje kakega mesta v sodobni zgodovini, ko so srbske granate in ostrostrelci od 5. aprila 1992 do 29. februarja 1996 ubili skoraj 12.000 ljudi. Kot poveljnik vojske je pomembno prispeval k obleganju, tudi s poveljevanjem več operacijam, ukazom o prekinitvi humanitarne pomoči prebivalcem septembra 1995, pridobivanjem pomoči od JLA med obleganjem, sodelovanjem pri političnih odločitvah, zavajanjem mednarodne skupnosti z napačnimi informacijami.

Sodišče je presodilo tudi, da je pomembno prispeval in da je bil tesno vpleten v zajetje več kot 377 opazovalcev ZN in modrih čelad kot talcev od maja do junija 1995. Z njihovim zajetjem je hotela vojska bosanskih Srbov preprečiti nadaljnje letalske napade Nata na svoje vojaške cilje.

Sodišče je presodilo, da so bili zločini storjeni v okviru štirih skupnih zločinskih načrtov, v katerih so sodelovali politični in vojaški voditelji bosanskih Srbov, pa tudi nekateri visoki predstavniki Srbije.

V regiji je sodba naletela na pričakovane odzive. Svojci žrtev in žrtve v BiH so bile zadovoljne z obsodbo na najvišjo možno kazen in da je bil spoznan za krivega za genocid v Srebrenici, manj pa s tem, da ni bil spoznan za krivega za genocid v drugih občinah na zahodu BiH. Med njimi je bila tudi predsednica združenja Matere Srebrenice Hatidža Mehmedović. Spomnili so, da so srbske sile v organiziranih pregonih leta 1992 tam umorile tisoče ljudi, več deset tisoč pa so jih zaprli v koncentracijska taborišča.

Bošnjaški član predsedstva BiH Bakir Izetbegović je pozval Srbe, naj sprejmejo resnico, saj je to je "edina pot, da bo prihodnost BiH boljša od preteklosti".

V srbski entiteti BiH Republiki srbski so pričakovano izražali nezadovoljstvo. Predsednik Republike srbske Milorad Dodik je dejal, da sodba ni nobeno presenečenje, a bo okrepila stališče srbskega naroda, da je "general Mladić heroj in patriot".

Tudi srbski predsednik in premierka, Aleksandar Vučić in Ana Brnabić, sta ocenila, da sodba ni presenečenje, a se strinjala, da se morajo Srbi obrniti v prihodnost. "Dejstvo, da tisti, ki so ubijali srbske žrtve, niso odgovarjali, ne sme opravičevati zločinov, ki so jih zagrešili nekateri s srbskim imenom in priimkom," je dodal Vučić, ki je ocenil, da danes ni dan za žalovanje niti za veselje.

Na Hrvaškem so sodbo označili kot primerno glede na vlogo Mladića med vojno. Hrvaški premier Andrej Plenković in predsednica Kolinda Grabar-Kitarović sta obžalovala, da vojni zločini, ki jih je kot poveljnik nekdanje JLA storil na Hrvaškem, niso bili del obtožnice.

Mednarodna skupnost - EU, ZN, Nato - so pozvali regijo k spravi. Med drugimi tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko, ki je državljane in oblasti BiH na vseh ravneh pozval k spoštovanju sodbe. Ocenili so, da pomeni sodba opozorilo vojnim zločincem po vsem svetu, da se ne bodo izognili pravici, ne glede na to, koliko moči imajo, ali koliko časa bo trajalo.

Podobno stališče je izrazilo tudi slovensko zunanje ministrstvo, ki je tudi ocenilo, da je s sodbo haaško sodišče znova potrdilo, da omenjeni zločini nimajo roka zastaranja. Srebrenica mora ostati v našem spominu tudi kot opomin mednarodni skupnosti, da se tovrstna grozodejstva ne smejo nikoli več ne ponoviti, ne dopustiti, so poudarili.

Tudi profesor mednarodnega prava Ernest Petrič je za STA izpostavil pomen haaškega sodišča za nekaznovanost vojnih zločincev po vsem svetu, obsodbo Mladića pa označil kot jasno, saj mu je sodišče za najhujši zločin v mednarodnem in notranjem pravu - genocid - dosodilo najvišjo možno kazen.

Politični analitik in poznavalec razmer na Balkanu Borut Šuklje je medtem za STA višino kazni izpostavil kot zelo pomembno, saj je sodišče s tem presodilo, da je bil Mladić "eden najbolj odgovornih, če ne najodgovornejši za težke zločine med vojno v BiH". Na drugi strani se je pokazalo, da ga zaradi časovnih omejitev sodišča, ki konec leta zapira vrata, ni bilo mogoče preganjati za vse zločine, ki jih je storil.

Mladića so po 16 letih na begu prijeli v Srbiji 26. maja 2011, sojenje pa je trajalo od 16. maja 2012 do 15. decembra lani.