Bajić je v četrtek v pogovoru za televizijo N1 povedal, da je kot vojak prisegel državi SFRJ, da bo ščitil njeno ozemeljsko celovitost in ustavni red, ter ocenil, da je bila upravičena njegova odločitev o napadu na Banske dvore, kjer so bili takrat hrvaški predsednik Franjo Tuđman ter predsednika predsedstva in vlade SFRJ Stipe Mesić in Ante Marković.
Upokojeni 78-letni general je povedal, da je bila Hrvaška takrat del SFRJ, ki se ji je pod vodstvom Tuđmana uprla z orožjem. Na vprašanje, ali se bo odzval hrvaškemu pravosodju, je odgovoril, da lahko odgovarja samo "svoji domovini in svojemu narodu".
Med osumljenci je tudi upokojeni polkovnik nekdanje JLA Slobodan Jeremić, ki je bil poveljnik protiletalske obrambe v času napada na Tuđmana, Mesića in Markovića. Povedal je, da ni bil v poveljniški verigi napada, kot trdi hrvaška stran. Namesto odgovorov na vprašanje o svoji vlogi in možnostih, da bi se odzval zahtevam hrvaškega pravosodja, je obtožil Hrvaško, da je z letali streljala na kolone srbskih beguncev in da zaradi tega ni nihče odgovarjal.
Hrvaška je v sredo kazensko ovadila pet državljanov Srbije ter državljana Hrvaške, ki je bil pilot enega od dveh vojaških letal galeb G4, ki sta napadla poslopje, v katerem je bila nekoč Tuđmanova rezidenca, danes pa je sedež hrvaške vlade. Šesterico bremenijo poskusa umora državnega vrha ter vojnega zločina proti civilnemu prebivalstvu.
Ocenili so, da je šlo za poskus atentata in destabilizacije Hrvaške in napovedali objavo mednarodnih tiralic, ker nihče izmed osumljencev ni dosegljiv hrvaškim oblastem. Domnevajo, da je večina osumljencev v Srbiji, medtem ko je 59-letni hrvaški državljan civilni pilot v Južni Afriki.
Medtem je zagrebško županijsko tožilstvo danes objavilo, da so sprožili preiskavo proti šesterici. Zaradi nevarnosti pobega in posebej težkih okoliščin kaznivih dejanj je preiskovalno sodnik šesterici določil preiskovalni pripor.
Obstaja utemeljeni sum, da je šesterica upokojenih oficirjev JLA 7. oktobra 1991, med oboroženim spopadom med hrvaško vojsko in JLA na območju Hrvaške, delovala po prej sprejetemu načrtu poveljništva JLA z namenom, da bi ogrozila z ustavo določeno državno in družbeno ureditev ter varnost Hrvaške z usmrtitvijo takratnega hrvaškega predsednika, so zapisali na spletni strani tožilstva.
Kot so dodali, šesterico tudi sumijo, da so vedeli, da bodo s svojimi dejanja v gosto naseljenem središču Zagreba umorili tudi druge osebe, ki bodo v bližini, ter povzročili veliko razdejanje.
Srbska ministrica za pravosodje Nela Kuburović je v četrtek izjavila, da iz Hrvaške niso prejeli še nobene zahteve za izročitev glede kazenskih ovadb proti peterici srbskih državljanov. Ocenila je, da je sodelovanje med Zagrebom in Beogradom, ko gre za vojne zločine, "na najnižji možni ravni, ker Hrvaška zavrača vse srbske zahteve".
Med prvimi se je na hrvaške kazenske ovadbe odzval srbski zunanji minister Ivica Dačić, ki je v četrtek med drugim dejal, da se morata državi obrniti v prihodnost, ker bi lahko Srbija v parlamentu sprejela deklaracijo o genocidu nad Srbi na Hrvaškem med drugo svetovno vojno ter zahtevala odškodnine za vojno škodo v prvi svetovni vojni. Pojasnjuje, da so bili takrat Hrvati tisti, ki so napadli Srbe.
V letalskem napadu na nekdanji hrvaški in jugoslovanski državni vrh leta 1991 je bil ubit civilist, štirje so bili ranjeni. Rakete so zadele tudi objekte pri Banskih dvorih. Gmotno škodo so ocenili na več kot 35 milijonov kun (pet milijonov evrov).
Dan po napadu je hrvaški sabor na seji v kleti poslopja naftne družbe Ina v Zagrebu razglasil samostojnost Hrvaške. Od leta 2001 na Hrvaškem praznujejo 8. oktober kot dan neodvisnosti.