Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost ZDA general Michael Flynn je v skladu s pričakovanji včeraj pisno zavrnil poziv senatnega odbora za obveščevalne zadeve za predajo dokumentov v povezavi z rusko afero, pri čemer se je skliceval na 5. amandma ustave, ki posameznika ščiti pred samoobdolžitvijo.
Njegovi odvetniki so sporočili, da to nikakor ne pomeni priznanja krivde, ampak je nujno potrebno glede na ozračje gonje proti Flynnu, ki ga ustvarjajo demokrati v kongresu. Pravi razlog je sicer drugje, saj poteka kazenska preiskava in Flynn ni neumen, da bi njegove odgovore v senatu proti njemu uporabilo tožilstvo.
Proti Flynnu zaradi sodelovanja z Rusi poteka protiobveščevalna preiskava FBI, poleg obveščevalnega v senatu jo vodijo tudi drugi kongresni odbori. pod drobnogled pa ga bo vzel tudi posebni tožilec za preiskavo ruskega vpletanja v ameriške volitve in morebitnih povezav med Rusi in predsedniško kampanjo republikanca Donalda Trumpa.
Flynn je v globokih težavah in se bo stežka izognil zaporni kazni, kar pa se lahko zgodi v primeru, da preiskovalcem ponudi kakšno večjo ribo. Demokratski kritiki Donalda Trumpa so prepričani, da je to glavni razlog, zakaj predsednik ZDA še vedno odločno zagovarja Flynna. Nekateri analitiki pa menijo, da pač gre za Trumpa, ki je zelo trmast, ko si nekaj vtepe v glavo.
Flynn je bil eden glavnih Trumpovih svetovalcev v času kampanje, predsednik pa ga je postavil na položaj svetovalca za nacionalno varnost kljub številnim opozorilom nekdanje administracije predsednika Baracka Obame, da so ga Rusi kompromitirali. Trump je Flynna odpustil šele, ko je to moral storiti zaradi generalovega laganja o stikih z Rusi podpredsedniku ZDA Miku Penceu.
Trump že od lani zagotavlja, da ni bilo nobenega sodelovanja z Rusi in izraža mnenje, da se morajo preiskave ustaviti. Glede na poročanje ameriških medijev je to zahteval od direktorja FBI Jamesa Comeyja, ki ni bil pripravljen uslišati prošnje in Trump ga je odpustil. Sicer pa Trumpov odnos do Rusije sproža številna vprašanja.
Med kampanjo je hvalil ruskega predsednika Vladimirja Putina in zavračal zvezo Nato. Po zmagi je v Beli hiši na Putinovo prošnjo sprejel ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova in se mu pohvalil, da je odpustil "zmešanega in norega" Comeyja ter s tem zmanjšal pritisk preiskave. Lavrovu je tudi prenesel strogo zaupno informacijo o terorizmu, pri čemer naj bi ogrozil obveščevalni vir tuje države.
Kasneje se je izkazalo, da je šlo za izraelskega vohuna znotraj Islamske države. Trump se trenutno mudi v Izraelu, kjer je s premierjem Benjaminom Netanjahujem ob strani zatrdil, da Rusom nikoli ni omenjal Izraela in mediji so menda spet napačno poročali. Tega, da je omenil Izrael, seveda ni poročal nihče, ampak je Izrael kot vir informacije prišel na dan šele kasneje.
Netanjahu je zagotovil, da je obveščevalno sodelovanje med državama izjemno, glede na obveščevalne vire v obeh državah pa ameriški in izraelski mediji poročajo, da je med obveščevalci obeh držav veliko ogorčenja in zaskrbljenosti zaradi Trumpa.
Predsednik ZDA vztraja, da si še vedno želi izboljšati sodelovanje z Rusijo zaradi sodelovanja v vojni proti IS in drugim teroristom. V tem ne vidi nič problematičnega in vztraja, da to še ne pomeni, da je njegova kampanja pred volitvami sodelovala z Rusi. Ameriški obveščevalci so poročali, da so Rusi delovali v korist Trumpa na škodo demokratke Hillary Clinton.