klemen boštjančič Svet24.si

Svoboda ima še tretjega podpredsednika, nimajo pa...

433132554_2134136413613298_5685619191041566114_n Svet24.si

Policija prekinila iskanje male Danke v Banjskem ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

slovenija portugalska ronaldo 3 Ekipa24.si

Jaaaa!!! Norišnica v Stožicah, Slovenija na ...

Kate in William ganjena ob podpori javnosti Odkrito.si

Kate in William zapuščata London

peter prevc Ekipa24.si

Največji hit! Pojavil se je posnetek enega od ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Svet

G20 s 1000 milijardami

Deli na:

Voditelji G20 so se na današnjem vrhu v Londonu dogovorili, da bodo Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) in drugim mednarodnim finančnim ustanovam namenili dodatnih 1000 milijard ameriških dolarjev za boj proti svetovni finančni in gospodarski krizi, je po srečanju povedal britanski premier Gordon Brown.

Voditelji G20 so se na današnjem vrhu v Londonu dogovorili, da bodo Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) in drugim mednarodnim finančnim ustanovam namenili dodatnih 1000 milijard ameriških dolarjev za boj proti svetovni finančni in gospodarski krizi, je po srečanju povedal britanski premier Gordon Brown.

Voditelji skupine 20 najrazvitejših in najhitreje rastočih držav (G20) so se dogovorili, da bodo potrojili sredstva IMF na 750 milijard dolarjev skozi 250 milijard dolarjev takojšnjih prispevkov držav članic, ki bi jih kasneje vključili v razširjeno in bolj prožno posojilno linijo NAB (New Arrangements to Borrow), ki jo je IMF po mehiški krizi leta 1994 sklenil s 26 državami in institucijami. Ta linija bi bila vredna do 500 milijard dolarjev.

Voditelji so podprli tudi splošno alokacijo t.i. posebnih pravic črpanja (SDR) v višini 250 milijard dolarjev ter s tem povečali globalno likvidnost. Doslej je do splošne alokacije SDR prišlo le dvakrat, in sicer v letih 1970-72 in v letih 1979-81. SDR so mednarodne denarne rezerve, ki jih ustvarja in svojim članicam razporeja IMF. Deleži razporejenih SDR so ustrezajo njihovim kvotam v organizaciji.

SDR, s katerimi razpolagajo samo centralne banke in omejeno število mednarodnih finančnih institucij, so prenosljiva samo znotraj te skupine. SDR predstavljajo zagotovljeno in brezpogojno pravico članic do tuje valute ali druge premoženjske oblike, ki naj bi bila rezervno imetje članic in ki se lahko uporablja za plačilo obveznosti ali za dajanje posojil.

SDR niso obveznost do IMF, so pa po naravi naložbe, saj vsebujejo pravico do neke premoženjske oblike. Alokacije novih SDR se obravnavajo kot sprememba količine SDR in ne kot transakcija.

SDR je košarica štirih valut - evra, jena, britanskega funta in ameriškega dolarja. Vrednost SDR v dolarjih IMF objavlja vsak dan, izračunana pa je kot vsota tečajev valut v ameriških dolarjih na londonskem valutnem trgu. S SDR lahko članice IMF na različne načine pridejo do pomembnih svetovnih valut.

Voditelji so pozvali tudi k nujni ratifikaciji t.i. četrtega dopolnila statuta IMF, ki bi omogočil enkratno alokacijo SDR in omogočil vsem državam članicam, da sodelujejo v sistemu SDR. Četrto dopolnilo bo pričelo veljati, ko ga bodo podprle tri petine članic IMF, ki imajo istočasno 85 odstotkov vseh glasovalnih pravic v organizaciji. Zaenkrat ga je podprlo 131 držav z 78 odstotki glasovalnih pravic. ZDA ga doslej še niso podprle.

Voditelji so podprli še povečanje obsega posojil v višini vsaj 100 milijard dolarjev s strani mednarodnih razvojnih bank, kot je npr. Svetovna banka, in se zavzeli za to, da imajo vse mednarodne razvojne banke ustrezen obseg kapitala.

Poleg omenjenega povečanja sredstev so se zavzeli za krepitve dolgoročne učinkovitosti, legitimnosti in relevantnosti mednarodnih finančnih institucij. Zato so v končni izjavi izrazili odločnost za reformo in modernizacijo mednarodnih finančnih institucij.

Napovedali so, da bodo reformirali njihove mandate, domet in upravljalske strukture v skladu z razvojem dogodkov v desetletjih od sporazuma v Bretton Woodsu leta 1944, s katerim sta bila ustanovljena IMF in Svetovna banka in ki je odražala zgodovinske razmere tistega časa.

Voditelji G20 so se zavzeli za večjo vlogo in zastopanost držav v razvoju in hitro razvijajočih se držav, vključno z najrevnejšimi, v teh institucijah. Obenem naj bi okrepili verodostojnost in odgovornost institucij z boljšim strateškim nadzorom in izboljšanim odločanjem.

V tej luči so se zavezali k uresničitvi reforme kvotnega sistema in glasovalnih pravic, o katerih so se članice IMF dogovorile aprila lani in pozvale IMF, naj izvede naslednjo revizijo sistema do januarja 2011. Okrepila naj bi se tudi vloga Odbora guvernerjev IMF, ki združuje guvernerje centralnih bank članic.

Poleg tega so se zavzeli tudi za uresničitev reforme Svetovne banke iz oktobra lani, obenem pa pozvali k novim reformam do sredine 2010.

Hkrati so se strinjali, da bi morali vodilne predstavnike mednarodnih finančnih institucij imenovati skozi odprt, pregleden postopek in na osnovi njihovih dosežkov in zaslug.