Kot izhaja iz študije, bi schengensko območje z vnovično uvedbo nadzora na mejah v desetletju izgubilo 0,79 odstotka BDP, kar znaša 110 milijard evrov.
In to ni celoten znesek, saj bi poleg tega lahko mejni nadzor odvrnil tuje investitorje, s čimer bi se prekinili finančni tokovi, še navaja študija, ki ob tem poudarja, da je tovrstne dejavnike tvegano ocenjevati, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Samo Francijo bi vnovična uvedba nadzora na mejah dolgoročno letno lahko stala več kot 10 milijard evrov. Kot pojasnjuje think tank, bi trajen nadzor meja zmanjšal trgovino med schengenskimi državami za 10 do 20 odstotkov. Če bi nadzor vztrajal celotno desetletje, pa bi občutno narasli tudi letni stroški. To pomeni, da bi Francija v letu 2025 izgubila 0,5 odstotka BDP - več kot 10 milijard evrov.
Kratkoročno bi sicer po ocenah France Strategie vpliv uvedbe nadzora na mejah zgolj na trgovino, turizem in transport Franciji povzročil izgube v višini dveh milijard evrov letno. To ne vključuje stroškov za uvajanje vnovičnega nadzora.
Polovico izgub bi Franciji prinesel izpad dohodkov od turizma, poleg tega pa bi lahko kakih 10.000 ljudi, ki prek meje hodijo v službo, ostalo brez dela, dodaja think tank.
Schengensko območje je bilo vzpostavljeno leta 1995, danes pa vključuje 26 držav, tudi Slovenijo. Velja za enega izmed večjih dosežkov evropskega povezovanja, a je v zadnjih mesecih spričo navala beguncev več držav uvedlo začasen nadzor na mejah. Trenutno ga izvaja šest držav.