Prvi predlog proračuna izpod rok vlade socialističnega predsednika Francoisa Hollanda predvideva 12,5 milijarde evrov prihrankov, od tega 2,5 milijarde evrov v zdravstveni blagajni in 10 milijard evrov na preostalih področjih.
Večji del polnjenja proračunske luknje pa želi Pariz zagotoviti z novimi davki. Za 10 milijard evrov novih davčnih prihodkov bodo prispevala gospodinjstva, 10 milijard evrov pa podjetja. Še za 4,4 milijarde evrov novih davkov je vlada napovedala že julija.
Med davki je tudi sporni 75-odstotni davek na prihodke najbogatejših. Ta bo prizadel ljudi, katerih prihodki letno presežejo milijon evrov. Ekonomisti sicer ocenjujejo, da bo ta davek v državno blagajno prinesel le malo sredstev, je pa toliko bolj pomemben s simboličnega vidik.
Francoska vlada vztraja, da se je zvišanju davkov nemogoče izogniti, če želi država izpolniti dane obljube. Letos bo Francija beležila javnofinančni primanjkljaj v vrednosti 4,5 odstotka BDP, prihodnje leto pa ga želi skrčiti na tri odstotke.
"Triodstotni cilj je ključen za kredibilnost države," je opozoril francoski finančni minister Pierre Moscovici. "Zavezani smo mu in ga bomo izpolnili," je še obljubil.
Ekonomisti so sicer skeptični. V luči povišanja davkov in varčevanja namreč ne verjamejo, da lahko Pariz doseže 0,8-odstotno gospodarsko rast v prihodnjem letu in dveodstotno gospodarsko rast v letu 2013. To so namreč številke, na katerih temelji proračun. Opozicija pa predlogu proračuna nasprotuje, saj je prepričana, da se bo z višjimi davki breme krize preneslo na prav vse državljane.
Francoski premier Jean-Marc Ayrault je danes poudaril, da je znižanje proračunskega primanjkljaja nujno za to, da Francija ohrani zaupanje finančnih trgov. Podatki kažejo, da je javni dolg države konec junija dosegal 91 odstotkov vrednosti BDP. "Prekiniti moramo spiralo vse višjega dolga," je poudaril Ayrault.
Premier je poudaril še, da bo zvišanje davkov prizadelo le desetino vseh davkoplačevalcev, ob tem pa ne bodo dodatno obremenjena niti mala in srednje velika podjetja, ki so na začetnih stopnjah gospodarskega okrevanja ključna za ustvarjanje delovnih mest. "Trud, ki ga zahtevamo od naših največjih podjetij, pa je upravičen in pošten," je še menil Ayrault.