Našli smo vzdržno rešitev za grško krizo, je po vrhu območja evra poudaril predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.
Ob prispevku iz javnih sredstev v višini 130 milijard evrov in pristanku bank na 50-odstotni odpis nominalne vrednosti grških državnih obveznic se bo grško dolžniško breme s 160 odstotkov do 2020 zmanjšalo na 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar naj bi predstavljalo vzdržno raven.
Članice območja evra in Mednarodni denarni sklad (IMF) bodo tako Grčiji v drugem paketu v zameno za nadaljevanje strogih varčevalnih in reformnih ukrepov do leta 2014 zagotovili novih 100 milijard evrov pomoči iz javnih sredstev iz sklada za zaščito evra (EFSF), vključno z dokapitalizacijo grških bank, poleg tega pa bo javni sektor prispeval še 30 milijard evrov v zameno za pristanek bank na odpis vrednosti grškega dolga.
Banke so skozi zamenjavo obstoječih obveznic z novimi z daljšo ročnostjo in nižjo zahtevano donosnostjo pristale na 50-odstotni odpis nominalne vrednosti grških državnih obveznic, kar po besedah nemške kanclerke Angele Merkel predstavlja dejansko še precej večjo neto izgubo za zasebne upnike. Govori se o izgubi nad 70 odstotkov, medtem ko je bila v dogovoru iz 21. julija le 21-odstotna. Prispevek bank je ocenjen na okoli 100 milijard evrov.
Voditelji so se dogovorili tudi za okrepitev posojilne sposobnosti EFSF na okoli 1000 milijard evrov, in sicer skozi uporabo dveh orodij - zavarovanja tveganj s strani EFSF za nove vlagatelje v državne obveznice območja evra in posebnih skladov za financiranje EFSF, v katere naj bi se ob vlogi IMF stekala tudi sredstva hitro rastočih držav.
Najprej, že na vrhu celotne EU, je bil dosežen dogovor o dokapitalizaciji bank. Vrh EU se je dogovoril o potrebi po znatno večjem - devetodstotnem deležu najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) ob upoštevanju tržne vrednosti naložb v državne obveznice članic območja evra na datum 30. septembra letos. Ta delež mora biti na voljo od 30. junija prihodnje leto. Ureditev je začasna in izjemna.
Nato pa je Evropska agencija za nadzor v bančnem sektorju na spletni strani objavila prvo in okvirno oceno, da bodo morale evropske sistemske banke do konca junija prihodnje leto kapital povečati za 106 milijard evrov. V razrezu po državah je za Slovenijo predviden znesek 297 milijonov evrov.
Voditelji so se zavezali tudi k nadaljnji krepitvi gospodarskega upravljanja. Do konca 2012 naj bi tako članice območja evra v zakonodajo, če je možno, na ustavni ravni, vnesle določila o izravnanem proračunu, okrepila pa se bo tudi vloga Evropske komisije pri nadzoru nad državnimi proračuni. Države so se zavezale, da se bodo pri spoštovanju javnofinančnih pravil držale priporočil komisije.
Vsaj dvakrat na leto naj bi se po novem srečeval vrh območja evra pod vodstvom predsednika, ki bo ločen od predsednika Evropskega sveta. Ta bo o sklepih redno obveščal nečlanice območja evra. Okrepila se bo tudi vloga evroskupine pri tesnejšem usklajevanju gospodarskih in fiskalnih politik. Če bo novi šef evroskupine stalni predsednik z uradom v Bruslju, se bodo voditelji odločili ob izteku mandata Jeana-Clauda Junckerja.
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je ob teh sklepih izrazil prepričanje, da bo ves svet z olajšanjem dočakal doseženi dogovor, saj bi v odsotnosti dogovora lahko prišlo do katastrofe. Meni, da so našli ambiciozno in verodostojno rešitev.
Dogovor sta pozdravila tudi prva dama IMF Christine Lagarde, ki ga je označila za "pomemben napredek" in predsednik ECB Jean-Claude Trichet. Ta je dejal, da gre za izjemno pomembne odločitve, ki pa bodo terjale še veliko dela.
Najbolj zadovoljen pa je bil seveda z rezultatom vrhov grški premier George Papandreu, ki je ocenil, da se za Grčijo začenja "nova era".
Premier Pahor, ki opravlja tekoče posle, je ocenil, da je rezultat zasedanj evropskih voditeljev "morda celo presegel pričakovanja", čeprav seveda nihče ne more reči, da je z današnjim sestankom konec dolžniške krize v območju evra.
Kot zelo pomemben je izpostavil dogovor o Grčiji, češ da je "popolnoma jasno, da bi bankrot Grčije pomenil resno, verjetno zelo resno nevarnost za celotni evropski bančni sistem".
Prav tako je Pahor izpostavil, da so tokratni sklepi prvi dokument, v katerem sta izrecno omenjeni Španija in Italija. To po njegovih besedah kaže pa na to, da se voditelji vlad in držav območja evra zavedajo, da so strukturni problemi v mnogih državah in da jih je mogoče odpravljati samo z resnimi reformami.
Slovenija je z zavrnitvijo pokojninske in drugih reform po njegovem mnenju zamudila priložnost za mehek prehod skozi dolžniško krizo. Kljub temu se je po njegovih besedah ne omenja kot problematične države, a ključno je, da se ne zadolži čez okvire, ki bi jo spravili v tabor tveganih držav.