"Smo muslimanski narod. Zato moramo oblikovati versko ustavo," je po poročanju turške tiskovne agencije Anadolu dejal Kahraman, ki prihaja iz vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP). V Turčiji so verski prazniki dela prosti dnevi, imamo pa tudi državne institucije, ki podpirajo vero, je dodal član stranke turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.
Sekularizem, ki ga želi Kahraman izključiti iz ustave, je sicer ključna značilnost moderne Turčije, ki jo je leta 1923 ustanovil Mustafa Kemal Atatürk, navaja nemška tiskovna agencija dpa. "Turčija je demokratična, sekularna in socialna država, v kateri velja vladavina prava," je zapisano v obstoječi ustavi, ki so jo sprejeli leta 1982, ko je bila na oblasti vojaška hunta.
Vodja ustavne komisije v parlamentu Mustafa Sentop, ki prav tako prihaja iz AKP, je sicer dejal, da o umiku načela sekularizma iz ustave niso govorili. "Predsednik parlamenta ni govoril v imenu stranke," je povedal.
Zagovorniki sekularizma so obsodili želje po izključitvi tega načela iz ustave. "Sekularizem obstaja zato, da ima lahko vsakdo svobodo veroizpovedi," je na Twitterju zapisal vodja Republikanske ljudske stranke (CHP) Kemal Kilicdaroglu. Poleg tega veliko kriz na Bližnjem vzhodu izhaja prav iz verskih sporov, je še opozoril vodja glavne opozicijske stranke v Turčiji. Posvaril je tudi pred zlorabami vere, še poroča dpa.
Pred parlamentom pa se je v znak nasprotovanja zbralo več kot sto protestnikov, ki so jih policisti razgnali s solzivcem. Nekaj jih je policija aretirala, onemogočili pa so jim tudi dajanje izjav za medije. "Turčija bo ostala sekularna," so vzklikali po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
AKP si za novo ustavo prizadeva vse od ponovne izvolitve novembra lani, a je opoziciji uspelo preprečiti že več poskusov sprememb, ki bi povečale predsednikovo moč.