Slednji upa, da bo predvsem v pogovorih na štiri oči lahko prepričal Trumpa v izboljšanje sicer vse bolj obremenjenih odnosov med državama.
Odnosi med Turčijo in ZDA so se skisali predvsem v zadnjem obdobju administracije prejšnjega predsednika ZDA Baracka Obame zaradi ameriške podpore kurdskim borcem v Siriji in zaradi zavračanja, da bi Turčiji izročili klerika Fethullaha Gülena, ki ga Erdogan krivi za poskus državnega udara julija lani.
Erdogan naj bi zdaj v Washingtonu poskušal doseči, da bi Trump spremenil to smer, čeprav bo to, kot ocenjujejo analitiki, zelo težko. Odnosi med ZDA in to veliko muslimansko članico Nata bodo zato zelo verjetno ostali napeti, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Trump je bil sicer med prvimi, ki je Erdoganu čestital za uspeh na referendumu 16. aprila, na katerem so volivci s sicer tesno večino podprli ustavne spremembe za povečanje pooblastil predsednika države, torej Erdogana samega. To je bilo v očitnem kontrastu z zadržanostjo voditeljev evropskih držav, pa celo State Departmenta.
V Ankari so na to naklonjenost močno stavili, a vmes je Washington napovedal oboroževanje sirskih Kurdov za njihov boj proti teroristični skupini Islamska država. To pa je močno vznejevoljilo Turčijo, ki v tem vidi potencial za krepitev moči turških Kurdov in zlasti prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK), s katero se bojuje na jugovzhodu države.
Erdogan naj bi šel zdaj v Washington s ciljem, da doseže umik odločitve o oboroževanju sirskih Kurdov in izročitev "pučista" Gülena, pred njim pa bo tudi reševanje problema aretacije v ZDA turško-iranskega poslovneža Reze Zarraba in vodilnega moža Halkbanke Hakana Atille, ker naj bi pomagala Iranu pri izogibanju sankcijam, še navaja AFP.
Po drugi strani pa analitiki opozarjajo, da Trump, tudi če bo to morda obljubil, ne more direktno doseči izročitve Gülena mimo neodvisnega ameriškega pravosodnega sistema. Vprašanje je, kako bo Erdogan to sprejel.