K žrtvam napadov v Kölnu na silvestrovo sodi tudi Američanka Caitlin Duncan, ki študira v Tübingenu. Z nemškim prijateljem je želela praznovati v novo leto. Toda na železniški postaji sta bila v množici ločena. Počutila se je nemočno. Velika le 1,57 m se je v množici težko orientirala. Mobilni telefon in denar je imel pri sebi njen prijatelj, njegove mobilne številke ni vedela na pamet, vedela je le za naslov njegovih staršev v Kölnu.
Napadli so jo moški. Nek možakar je zagrabil njen klobuk, drugi jo je zgrabil od zadaj . 27-letna Američanka se je zavrtela na vse smeri,da bi jim ušla. Nato je nekdo poizkušal poljubiti njen obraz in njen vrat. Porinila ga je proč in kričala : »Kaj je narobe s tabo?« Tudi policija ji ni pomagala. Množica moških jo je potegnila na sredino. Brcala je na vse strani in klatila z rokami okrog sebe dokler ni začela bežati. Na pomoč ji je priskočil prosilec za azil iz Sirije Hesham Ahmad Mohammad, ki je bil na obhodu s prijatelji. Rešili so jo tako,da so okrog nje naredili obroč. Tako so se premikali, jo rešili in jo vrnili njenemu nemškemu prijatelju.
Četudi številni Maročani sanjajo o Nemčiji,jih ta dežela vrača nazaj domov. Kajti nemško ministrstvo za notranje zadeve se je odločilo prošnje za azil Afričanov iz severne Afrike hitreje, prednostno obdelati. Po statistčnih podatkih je junija 2015 pripotovalo v Nemčijo 368 Maročanov in v decembru že 2896. Seveda državi Alžirija in Maroko nista navdušena nad vračanjem njihovih državljanov iz Nemčije.
Zelo je razburkal nemško javnost avstrijski zunanji minister SebastianKurz z izjavo, da je Avstrija poostrila azilno zakonodajo in da je omejila letonjo število beguncev na 37.500. Tako nemška kanclerka Angela Merkel kot finančni minister Schäuble nad tem nista navdušena. Nemčija zaradi poteze Avstriije meje ne namerava zapreti a azilna zakonodaja se tudi tu zaostruje in poizkusili bodo zmanjšati število beguncev v letošnjem letu. Z Avstrijo je Nemčija izgubila zadnjega zaveznika glede beguncev v EU.
Kritike na račun kanclerkine politike glede begunske krize se zaostrujejo. Napadati so jo začeli številni poslanci iz njene stranke CDU. Vendar se kanclerka ne da in upa na skorajšno pomoč Turčije, ki ji EU še ni nakazala 3 miljarde € za zajezitev begunskega problema. Obenem Angela Merkel upa,da se bodo v Evropi na dveh vrhunskih srečanjih dogovorili za skupno rešitev begunske problematike.
Zelo ostro je kanclerko napadel vodja nemške stranke FDP Christian Lindner. Meni,da velika koalicija še vedno nima skupnega odgovora na begunsko krizo. Zaradi tega narašča priljubljenost desnih populistvov in stranke AfD (Alternative für Deutschland). Po poročanju medijev naj bi ta stranka v primeru volitev prejela več kot 10% glasov.
Christian Lindner zahteva od Angele Merkel, da bo na naslednjem vrhunskem srečanju EU v Bruslju spremenila mnenje. Ali bo dosegla skupno evropsko strategijo za reduciranje števila beguncev in pravično razdelitev med članicami EU. To je njegova želja. Ali pa bo morala gospa Merkel popraviti njeno odločitev iz septembra, da bo Nemčija lahko po dublinskem pravilu begunce iz varnih tretjih dežel na meji zavrnila. Po njegovem so begunci zadeva vseh držav EU in ne samo Nemčije. S skupnimi močmi bi morali reševati begunski problem.
Nemška TV je med drugim pred kratkim pokazala,da se je iz Berlina prostovoljno vrnilo v Irak 80 do 100 beguncev. Arabski lastnik turističnega urada v Berlinu je povedal,da vsak dan pride 10 do 15 ljudi, ki ga naprošajo, da posreduje in nabavi letalske karte za vrnitev v njihovo domovino tako v Irak kot drugam. Begunci so mislili,da bodo lahko v Nemčiji dobili zaposlitev in lahko delali, a sedaj zaradi birokratskih zadev čakajo že dobrega pol leta na dokumente in ureditev njihovega statusa.
V ponedeljek 25.januarja zvečer je bila na prvem programu nemške televizije zanimiva oddaja »Hart aber fair« z naslovom »Koliko časa ima še Angela Merkel?«. Voditelj Frank Plasberg je na »Talk show« povabil politike iz vladajoče koalicije (CDU; CSU; SPD) iz FDP in politično urednico tednika Spiegel. V izmenjavi mnenj je prišlo do nasprotij med članoma vladajoče koalicije. Thomas Kreuzer, član CSU, predsedujoči te frakcije v bavarskem deželnem zboru je zagovarjal trditev, da tudi Nemčija podobno kot Avstrija potrebuje zgornjo mejo števila (kvoto) za begunce. To si želi 80% prebivalcev Bavarske. Omenil je tudi, da bi združevanje begunskih družin iz na primer 500.000 beguncev iz Sirije – bi se po priselitvi najožjih družinskih članov to število povečalo na 1,5 do 2 miljona ljudi,kar je za Nemčijo nesprejemljivo. Kanclerka bi morala v zadevi z begunci končno potegniti zasilno zavoro.
Nihče izmed gostov ni napovedal,kaj bodo naslednji koraki njihovih strank. To pomeni, da niso odgovorili na vprašanje naslova oddaje. Očitno se je dobro izšlo za vladajočo kanclerko Angelo Merkel.