Dogovor obenem predvideva rešitev po načelu eden za enega - po kateri bi za vsakega Sirca, ki ga bodo vrnili v Turčijo z grških otokov, drugega Sirca preselili neposredno iz Turčije v unijo. Glede na zaenkrat dogovorjeno naj bi v Turčijo vrnili do 72.000 sirskih prosilcev za azil, v zameno pa bo EU sprejela do 72.000 Sircev. Ko bo ta kvota izpolnjena, naj bi načelo eden za enega nehalo veljati.
Medtem ko so organizacije za človekove pravice zelo kritične do dogovora, EU trdi, da je ključen za omejevanje tihotapljenja migrantov čez Egejsko morje. V Bruslju zagotavljajo, da dogovor zagotavlja individualno obravnavo migrantov v skladu z evropskim in mednarodnim pravom ter izključuje vsakršno obliko množičnega izgona prebežnikov.
A čeprav je bil dogovor formalno uveljavljen z današnjim dnem, se v praksi v Grčiji takoj še ne bo veliko spremenilo, poročajo tuje tiskovne agencije. Priprave na izvajanje dogovorjenega so namreč šele dobro stekle.
Grški premier Aleksis Cipras je sicer v soboto prevzel vodenje posebnega kriznega štaba, ki bo nadzoroval izvajanje dogovorjenega, in je vladi naročil, naj bo z nedeljo pripravljena na izvajanje deportacij. A kot so kasneje po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opozorili predstavniki vlade, to preprosto ne bo mogoče, saj niso še niti približno pripravljeni. "Načrta, kot je ta, pač ni mogoče pripraviti v 24 urah," je za AFP povedal tiskovni predstavnik grške vladne agencije, ki koordinira migracijsko politiko, Gjorgos Kiricis.
Grčija zaenkrat nima niti približno dovolj osebja, da bi individualno preverjala vse ljudi, ki prihajajo iz Turčije, in še čaka na pomoč Bruslja in drugih držav članic EU. Tudi turški uradniki, ki naj bi sodelovali pri obravnavi prebežnikov in vračanju, še niso pripravljeni, številne podrobnosti glede vračanja pa so še nedorečene, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Kot še pojasnjuje dpa, naj bi dejansko vračanje migrantov v Turčijo v skladu s petkovim dogovorom steklo v začetku aprila, naj bi pa današnja uveljavitev pomenila to, da bodo v skladu s tem dogovorom obravnavali vse ljudi, ki bodo na grške otoke iz Turčije prispeli od danes naprej.
Po ocenah Evropske komisije Grčija za izvajanje dogovora potrebuje skupaj okoli 4000 dodatnih ljudi, večinoma iz drugih držav članic, nekaj pa naj bi jih tudi sama prispevala - od več sto prevajalcev in strokovnjakov za obravnavo prošenj za azil do 1500 policistov in več deset sodelavcev agencij EU Frontex in EASO. Skupaj naj bi ta operacija v prihodnjega pol leta stala nekje do 300 milijonov evrov.
V Bruslju so danes optimistično sporočili, da lahko Grki pri izvajanju dogovora računajo na hitro pomoč iz EU, saj da so bili pogovori med državami članicami na to temo ta konec tedna konstruktivni in je bilo danih veliko obljub, poroča dpa.
So pa medtem danes politiki na Dunaju izrazili dvom, da je dogovorjeno dejansko mogoče uspešno uresničiti. Avstrijski predsednik Heinz Fischer je tako za časnik Presse am Sonntag ocenil, da so možnosti, da bo dogovor res deloval, nekje pri 50 ali celo pri samo 35 odstotkih.
Tudi avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je bila v pogovoru za televizijo ORF skeptična glede dogovora s Turčijo. Obenem je posvarila, kako ključno je po zaprtju t. i. zahodnobalkanske poti zapreti še t. i. vzhodnobalkansko migracijsko pot preko Bolgarije, saj obstaja nevarnost, da se po njej poda 1,1 milijona ljudi, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Znaki, da se tok preusmerja na Bolgarijo, kot so napadi in dejavnosti tihotapcev, se po besedah ministrice že vrstijo.