Za je glasovalo 372 od 642 delegatov. Predsednik SPD Martin Schulz je rezultat pozdravil, zadovoljna je tudi Angela Merkel.
Glasovanje, ki so ga pozorno spremljali doma in po svetu, po poročanju nemške tiskovne agencije dpa tlakuje pot za poglobljena pogajanja, ki se bodo po pričakovanjih začela že prihodnji teden. Če bodo uspešna, bi Nemčija novo vlado lahko dobila do sredine marca, kar je približno pol leta po volitvah septembra lani.
Izzid glasovanja je bil vse do njegovega konca neznanka, saj je bila stranka razklana med zagovornike in nasprotnike velike koalicije. Kritiki iz vrst SPD trdijo, da uvodna pogajanja niso bila zadovoljiva in da si želijo izboljšav, na primer glede davčne politike in zdravstva. Dodatne kompromise zahtevajo tudi pri migrantski politiki.
Schulz in podpredsednica stranke Malu Dreyer sta članom stranke danes zagotovila, da bodo vztrajali pri dodatnih zahtevah, čeprav je kanclerka Angela Merkel pred dnevi zavrnila možnost večjih popravkov dogovora, češ da so že sprejeli številne kompromise.
Vendarle je tudi sama po odločitvi SPD v Bonnu, ki jo je pozdravila, poudarila, da "vse čaka še veliko dela" pri oblikovanju nove vlade. Napovedala je, da bodo med nadaljnjimi koalicijskimi usklajevanji morali razjasniti še kar nekaj zadev. Zato si želi čimprejšnjega začetka pogovorov, je dejala.
V Uniji si sicer prizadevajo za stabilno vlado, cilj pa je predvsem zagotovitev gospodarske stabilnosti v času digitalizacije in zagotavljanje socialne pravičnosti, je še dodala Merklova.
Schulz je sicer v svojem nagovoru v Bonnu zatrdil, da bo SPD v veliki koaliciji igral enakopravno vlogo. "Ne bomo manjšinski partner ali pomoč pri potrjevanju zakonov. SPD mora biti in bo vidna, slišna in prepoznavna stranka," je dejal in dodal, da mora biti nova vlada vlada SPD.
Delegate je sicer pozval, naj se ne bojijo odgovornosti, ki jo prinaša vstop v uradna koalicijska pogajanja. Opozoril je, da odločajo med pogajanji s konservativno unijo in ponovnimi volitvami. SPD mora po njegovem mnenju odgovornost sprejeti "brez strahu in plahosti". "Prepričan sem, da je prava pot tista, ki jo zaznamuje pogum," je poudaril.
Tudi Dreyerjeva je delegate pozvala, naj z glasovanjem za vstop v pogajanja prevzamejo svoj del odgovornosti. Analiza stanja je po njenih besedah pokazala, da lahko s svojimi ključnimi idejami veliko spremenijo.
Kritikom velike koalicije je dejala, da je prepričanje, da lahko nemški kanclerki Angeli Merkel uspe oblikovati manjšinsko vlado, iluzija. "Unije ne moremo prisiliti v manjšinsko vlado," je dejala.
Schulz je pred kongresom po telefonu govoril tudi s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ki si po njegovih besedah želi, da bi se SPD odločila za vstop v veliko koalicijo. Macron ga je ob tem opomnil, da "Evropa gleda Bonn". Mednarodna javnost je po Schulzovih besedah v veliki meri naklonjena veliki koaliciji.
V govoru pred glasovanjem je Schulz še enkrat ponovil prepričanje, da lahko le močna in enotna stranka SPD Nemčijo in Evropo naredi močnejšo. "Skupaj lahko ustavimo desničarski val po Evropi," je poudaril.
Oči so bile danes uprte predvsem v 294 delegatov iz Bavarske, Severnega Porenja-Vestfalije in Hessna. V teh treh deželah delegati namreč pred kongresom še niso bili odločeni, med njimi pa je tudi veliko nasprotnikov velike koalicije. Tudi sicer naj bi bila pred kongresom še okoli tretjina delegatov neodločenih.
Tako kot Schulz so tudi nekateri drugi člani SPD svarili pred predčasnimi volitvami v primeru propada pogajanj, saj bi na njih stranka lahko dosegla še slabši rezultat kot pred štirimi meseci. Glede na zadnje ankete je podpora stranki padla na okoli 18 odstotkov. Septembra so na volitvah dosegli 20,5 odstotka glasov, kar je bil najslabši rezultat v zgodovini stranke.
Stranka je po septembrskih volitvah napovedala odhod v opozicijo in s konservativci so se o ponovni veliki koaliciji začeli pogovarjati šele po propadu pogajanj med CDU/CSU, liberalci in zelenimi.