Priznanje republikanskega državnega sekretarja v administraciji predsednika ZDA Georgea Busha mlajšega potrjuje trditve demokratov, da Clintonova ne bi imela nobenih težav zaradi zasebnega strežnika elektronske pošte, če se ne bi odločila za predsedniško kandidaturo. Powella namreč nihče ni preiskoval zaradi tega.
Njeno ravnanje pa je preiskala zvezna policija FBI, ki potem sicer ni našla dokazov za kazensko ovadbo zaradi domnevne izdaje državnih skrivnosti. Direktor FBI James Comey je povedal, da Clintonova ni lagala preiskovalcem, ko je trdila, da ni zavestno pošiljala ali sprejemala zaupne pošte. Obenem je dejal, da ne ve ali je o tem lagala pod prisego kongresnim republikancem, ki zahtevajo preiskavo še o tem.
Republikanci glede tega septembra pripravljajo nova zaslišanja z namenom, da pri volivcih utrdijo mnenje, da Clintonovi ne gre zaupati. Strategija je bila doslej zelo uspešna. Na njeno srečo so si republikanci za predsedniškega kandidata izbrali Donalda Trumpa, katerega izpadi so doslej povsem zasenčili njene težave zaradi elektronske pošte.
Konservativna organizacija Juditial Watch, ki je skupaj z nekaterimi mediji s tožbo sprožila škandal, je od zveznega sodnika Emmeta Sullivana zahtevala, da zasliši Clintonovo pod prisego zaradi elektronske pošte, vendar pa je Sullivan to v petek zavrnil. Nekdanji državni sekretarki je ukazal, da na vprašanja o tem odgovori pisno v 30 dneh. Juditial Watch mora vprašanja pripraviti do 14. oktobra. Sullivana je na položaj v Washingtonu imenoval nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton.