Cameron se intenzivno sestaja z vsemi ključnimi igralci v uniji, da bi konec tedna zapečatili dogovor o britanskih zahtevah za reformo unije, ki naj bi zagotovil obstanek Otoka v uniji. Britanske zahteve se nanašajo na omejitev socialnih pravic nebritanskih delavcev, odnos med članicami z evrom in brez njega, suverenost članic ter krepitev konkurenčnosti in kleščenje birokracije.
V Evropskem parlamentu se je včeraj sestal z vodji glavnih političnih skupin, predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem in predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Ta je pred srečanjem izključil možnost odhoda Velike Britanije iz EU. "Nimamo načrta B, imamo načrt A. Velika Britanija bo ostala v EU kot konstruktivna in aktivna članica unije," je dejal.
Schulz je dejal, da bo Evropski parlament deloval zelo hitro glede predlogov, da pa ne more zagotoviti, kakšen bo izid. "Evropski parlament bo storil vse, kar je mogoče, da bo podprl kompromis in pravičen dogovor," je dejal.
Iz Cameronovega urada so nato sporočili, da se je britanski premier v Bruslju sestal tudi z evropskimi poslanci, ki zastopajo Evropski parlament pri pogajanjih o britanskih reformnih predlogih. V Londonu so poudarili, da so vsi izrazili podporo britanskim predlogom ter da bodo okrepili napore za sprejem ustrezne zakonodaje v parlamentu za zagotovitev uveljavitve dogovora Velike Britanije z EU. V Cameronovem uradu so še izpostavili, da so vodje Evropske ljudske stranke (EPP), evropskih liberalcev (Alde) ter socialistov in demokratov (S&D) prav tako podprli britanske predloge.
Pred tem se je Cameron s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom v ponedeljek zvečer sestal v Londonu. Kot so sporočili z Downing Streeta, sta se strinjala, da predlogi reforme britanskega članstva v EU predstavljajo trdne temelje za dogovor na vrhu EU. Na francoski strani pa so sporočili, da bo "potrebnega več dela, posebej pri gospodarskem upravljanju", preden bo dosežen dogovor, s katerim bo unija poskusila preprečiti izstop Velike Britanije iz EU.
Tusk se je o dogovoru o reformi EU medtem včeraj v Atenah pogovarjal z grškim premierjem Aleksisom Ciprasom, nato pa v Pragi še s češkim premierjem Bohuslavom Sobotko.
Predlog dogovora, ki ga je v začetku meseca objavil Tusk, vključuje možnost sporne zasilne zavore za omejitev socialnih prejemkov na trgu dela za nebritanske državljane unije, določena varovala za države brez evra, zaveze za krepitev konkurenčnosti ter zagotovila za ohranitev britanske suverenosti in večjo vlogo parlamentov.
Sobotka je po srečanju s Tuskom dejal, da si Višegrajska skupina, ki jo poleg Češke sestavljajo še Poljska, Madžarska in Slovaška, želijo obstanka Velike Britanije v uniji. "Želimo si kompromisa," je v imenu Višegrajske skupine poudaril Sobotka, a kot problematično področje izpostavil britanske zahteve po omejitvi socialnih prispevkov za nebritanske delavce na Otoku. Več sto tisoč državljanov držav Višegrajske skupine namreč živi in dela v Veliki Britaniji.
Tusk pa je po srečanju s Sobotko predlog dogovora označil za "poštenega in uravnoteženega". Dostop do socialnih prejemkov je po njegovih besedah "občutljivo vprašanje" za Višegrajsko skupino. "Še vedno ostajajo problemi, ki niso rešeni," je dodal Tusk.
S Sobotko se je po telefonu pogovarjal tudi Cameron. Iz Londona so sporočili, da sta se strinjala o potrebi po nadaljnjih razpravah za natančno uskladitev vseh podrobnosti.
Tusk ima sicer zvečer v Berlinu pogovore z nemško kanclerko Angelo Merkel.
Vprašanje brexita je zaposlovalo tudi Ljubljano. Na skupni seji parlamentarnih odborov za zadeve Evropske unije, delo, družino in socialne zadeve in invalide ter za finance in monetarno politiko so izrazili podporo stališču slovenske vlade do dogovora, ki ga je predlagal Tusk. V stališču je med drugim navedeno, da je članstvo Velike Britanije v EU v vzajemnem interesu celotne unije in njenih državljanov.
V zvezi s področjem ekonomskega upravljanja Slovenija pozdravlja, da predlog ne vodi v možnosti veta pri upravljanju bančne unije ali nadaljnje integracije območja evra. Prav tako se strinja s predlogom v delu, ki se nanaša na področje konkurenčnosti.
Slovenija ob tem nasprotuje umiku ali spreminjanju paradigme "vse tesnejša unija narodov Evrope" v preambuli in uvodnih členih temeljnih pogodb EU. Glede spoštovanja načela subsidiarnosti je Slovenija vedno zagovarjala močnejšo vlogo nacionalnih parlamentov pri obravnavi evropskih zadev. Glede socialnih ugodnosti in prostega pretoka pa se bo Slovenija zavzemala za rešitve, ki bodo v skladu s temeljnimi pogodbami EU.
Predsednica britanske lordske zbornice baronica Frances D'Souza, ki je bila na obisku v Sloveniji, pa je na konferenci o prihodnosti EU Reformirati, ali ne reformirati, dejala, da nihče ne ve, kaj se bo zgodilo, če se Velika Britanija odloči za izhod iz EU. Predsednik republike Borut Pahor je v pogovoru z britansko gostjo dejal, da je obstanek Velike Britanije v EU v vzajemnem interesu celotne unije in njenih državljanov.
Velika Britanija in preostale članice unije naj bi dogovor zapečatile na vrhu unije v četrtek in petek v Bruslju. V primeru dogovora o zahtevanih reformah je Cameron obljubil kampanjo v podporo nadaljnjemu članstvu države v uniji. Referendum je načrtovan do konca leta 2017, decembra je Cameron nakazal, da bi ga lahko izvedli že letos. Omenja se, da bi lahko potekal junija.